Uradni list RS, št. 27/17 in 10/26
Sprejel Državni zbor Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za pravosodje · EVA 2016-2030-0062 · EPA 1849-VII
(1)Ta zakon ureja namen, opredelitev in vsebino probacije, način izvajanja probacije, organe, pristojne za njeno izvajanje, ter njihove naloge.
(2)Za osumljenca ali osumljenko, obdolženca ali obdolženko, storilca ali storilko, obsojenca ali obsojenko, ki so vključeni v probacijo, se v tem zakonu uporablja enoten izraz oseba, vključena v probacijo (v nadaljnjem besedilu: oseba).
(1)Probacija je izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot načina izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločbe po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: sankcija).
(2)Probacija se izvršuje v skupnosti in vključuje omejitve svobode z naložitvijo pogojev in obveznosti, ki jih izreče organ iz prejšnjega odstavka.
(3)Za osebe, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, je probacija usmerjena v pomoč, varstvo ali nadzor oseb z namenom zmanjšanja ponovitve kaznivega dejanja in uspešnega vključevanja v družbo.
(4)Uprava Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava) s strokovno obravnavo osebam, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, nudi pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Strokovna obravnava lahko vključuje tudi spremljanje vedenja oseb v različnih življenjskih okoljih z namenom prepoznavanja in odpravljanja tistih oblik vedenja, ki ovirajo uspešno vključevanje v družbo.
Uprava organizira, vodi in nadzoruje izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.
Republika Slovenija zagotavlja pogoje za izvrševanje probacije, za delovanje uprave in za izvajanje programov, v katere se vključujejo osebe v skladu z njihovimi potrebami in izrečeno sankcijo.
Probacija se izvaja ob upoštevanju načela: - zakonitosti (pri izvajanju sankcij se osebam lahko naložijo le tiste obveznosti ali omejitve, ki so izrečene z odločbo ali drugim aktom, ki je podlaga za njihovo izvajanje), - prostovoljnega soglasja in sodelovanja osebe pri sankcijah, ki se nanjo nanašajo, - spoštovanja človekovih pravic osebe, - spoštovanja človekovih pravic žrtev kaznivih dejanj, – nediskriminacije glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, invalidnost, spolno usmerjenost, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšno drugo okoliščino, - sodelovanja z drugimi javnimi ali zasebnimi organizacijami ali skupnostmi, - dostopnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pritožbenih postopkov, - rednega spremljanja in nadzorstva nad delom uprave.
(1)Osebi je zagotovljeno varstvo osebnosti in tajnost osebnih podatkov.
(2)Oseba ima pravico sodelovati pri pripravi osebnega načrta.
(3)Oseba ima pravico seznaniti se z vsebino poročila, ki ga probacijska enota pripravi zaradi izvrševanja probacijske naloge ali na zahtevo državnega tožilca, sodišča ali komisije za pogojni odpust.
(4)Oseba ima pravico zahtevati in pridobiti informacije v zvezi z izvrševanjem sankcij, ki so mu naložene in jih izvršuje uprava, ter v zvezi z razpoložljivimi oblikami pomoči.
(5)Oseba se lahko vključuje tudi v druge programe in aktivnosti, ki jih organizira uprava.
(6)Oseba, ki meni, da so ji bile med izvajanjem probacijskih nalog kršene temeljne človekove pravice, lahko zahteva sodno varstvo. Zahtevo za sodno varstvo oseba vloži na okrožno sodišče, na območju katerega deluje probacijska enota. V zvezi s postopkom za sodno varstvo se smiselno uporabljajo določbe o sodnem varstvu obsojencev po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(7)Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima oseba pravico pritožiti se pri direktorju ali direktorici uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor). Če oseba ne dobi odgovora v 30 dneh od vložitve pritožbe ali če se ne strinja z odločitvijo direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V primeru ugotovljenih kršitev in nepravilnosti naloži ministrstvo upravi njihovo odpravo.
Za uspešno izvrševanje probacijske naloge mora oseba: 1. izpolnjevati obveznosti in navodila, ki ji jih je naložilo sodišče, državni tožilec ali komisija za pogojni odpust, ter obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, sklenjenega v postopku poravnavanja; 2. sodelovati pri izdelavi ocene dejavnikov tveganja in potreb; 3. sodelovati pri pripravi osebnega načrta; 4. izpolnjevati obveznosti in navodila, določene v osebnem načrtu; 5. sodelovati s svetovalcem, vzdrževati stike, se udeleževati dogovorjenih obravnav ter se redno odzivati na pozive in vabila; 6. nemudoma sporočiti spremembo naslova stalnega ali začasnega bivališča, bolniško odsotnost in druge podatke, pomembne za izvrševanje probacije; 7. navajati resnične podatke, potrebne za izvrševanje probacijske naloge.
Vodja probacijske enote za vsako osebo v dveh delovnih dneh od prejema pravnega akta oziroma od prejema poziva zavoda za prestajanje kazni zapora za sodelovanje pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom izmed probacijskih uslužbencev ali uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: probacijski uslužbenec) določi svetovalko ali svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec), ki izvršuje probacijsko nalogo.
(1)Svetovalec ob prvem srečanju preveri identiteto osebe, ji pojasni razlog identifikacije in zahteva vpogled v uradni identifikacijski dokument s fotografijo. Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme svetovalec zahtevati, da se odkrije, da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če svetovalec dvomi o pristnosti javne listine, ali če je oseba nima, ali identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, sme svetovalec ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti z uporabo drugih listin, ob pomoči drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga identificirana oseba, ki je varen in glede na okoliščine najprimernejši. Če svetovalec ne more ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od policije.
(2)Svetovalec po opravljenem preverjanju identitete pojasni osebi potek probacijske naloge ter jo seznani z njenimi pravicami in obveznostmi ter posledicami nesodelovanja. Oseba s podpisom potrdi, da je seznanjena z obveznostmi, pravicami in posledicami nesodelovanja pri izvrševanju probacijske naloge.
Probacijske enote izvajajo probacijske naloge na podlagi naslednjih zahtev ali odločitev organov, ki zahtevajo izvršitev teh nalog (v nadaljnjem besedilu: organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge): - zahteve državnega tožilca za pripravo poročila o storilcu zaradi odstopa ovadbe ali obtožnega predloga in pripravo sporazuma v postopu poravnavanja, zaradi priprave navodil in določitev nalog v primeru odloženega kazenskega pregona ali za pripravo poročila zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde, - zahteve sodišča za pripravo poročila o osebi zaradi nadomestitve kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali hišnim zaporom, - zahteve zavoda, ki izvršuje kazen zapora, pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, - pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, ali o izvršitvi dela v splošno korist ali hišnega zapora, - sklepa državnega tožilca o odložitvi kazenskega pregona ali sporazuma, sklenjenega v postopku poravnavanja, - ali odločbe komisije za pogojni odpust o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom.
Probacijske enote izvajajo naslednje probacijske naloge: 1. priprava poročila državnemu tožilcu za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in pripravo sporazuma, 2. priprava poročila državnemu tožilcu o storilcu za odločitev o uvedbi pregona ali za pripravo navodil ter določitev nalog v primeru odložitve kazenskega pregona, 3. priprava poročila državnemu tožilcu o storilcu zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde, 4. priprava in vodenje naloge odprava ali poravnave škode pri odloženem kazenskem pregonu, 5. priprava poročila za sodišče zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva, 6. izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, 7. izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, 8. izvrševanje hišnega zapora, 9. organizacija, vodenje in nadzor izvrševanja dela v splošno korist, 10. sodelovanje z zavodom za prestajanje kazni zapora pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom.
Podrobnejšo vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog, nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, poročanje in vodenje dokumentacije predpiše ministrica ali minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), s pravilnikom.
Organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, odločbo ali sporazum o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, o opravljanju dela v splošno korist, o hišnem zaporu ali izpolnitvi določenih nalog, o odloženem pregonu ali sporazum o poravnavanju (v nadaljnjem besedilu: pravni akt) posreduje probacijski enoti takoj, najpozneje pa v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe oziroma sklenitve sporazuma.
(1)Po prejemu pravnega akta iz prejšnjega člena probacijska enota začne izvajati potrebne aktivnosti in najpozneje v osmih dneh od prejema pravnega akta, v primeru hišnega zapora pa od prejema obvestila zavoda za prestajanje kazni zapora, pozove osebo, da se zglasi na probacijski enoti z namenom priprave osebnega načrta. V pozivu na zglasitev mora biti oseba opozorjena na svoje obveznosti in o možnih posledicah, če se pozivu ne odzove, ali če ne sodeluje pri izvajanju probacijske naloge. Ob zglasitvi na probacijski enoti se preveri istovetnost osebe.
(2)Če se oseba v osmih dneh od dneva, ko je bila pozvana na probacijsko enoto, ne zglasi ali ne sporoči upravičenih razlogov za svoj izostanek, ali če ji poziva na zglasitev ni bilo mogoče vročiti na naslovu, ki ga je dala organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge in je izrekel sankcijo.
(3)Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o izostanku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da se oseba na probacijski enoti ni zglasila iz razlogov, ki bi opravičili njen izostanek, ali da kljub danemu soglasju ni pripravljena sodelovati pri izvajanju probacijske naloge in da zaradi tega niso več podani pogoji za njeno izvajanje, ravna v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, in o svoji odločitvi v roku osmih dni od prejema obvestila obvesti probacijsko enoto.
(1)Svetovalec izdela oceno dejavnikov tveganja in potreb zaradi priprave osebnega načrta, kadar pravni akt vsebuje varstveno nadzorstvo daljše od šestih mesecev in za izdelavo poročila za sodišče ali državnega tožilca.
(2)Za pripravo ocene dejavnikov tveganja in potreb iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah, ki jo uprava vodi na podlagi 37. člena tega zakona ter drugi podatki, ki niso osebni podatki.
(3)Svetovalec lahko izdela oceno dejavnikov tveganja in potreb tudi v drugih primerih, če meni, da je to potrebno za uspešno izvrševanje varstvenega nadzorstva.
(1)Med izvrševanjem probacijske naloge morata svetovalec in oseba vzdrževati redne stike. Vrsta in pogostost stikov se določita glede na vrsto probacijske naloge, tveganja in potrebe osebe.
(2)Stiki so osebni stiki in drugi stiki.
(3)Osebni stiki so neposredni stiki med osebo in svetovalcem in se izvajajo v obliki individualnih razgovorov ali skupinskih srečanj. Potekajo lahko v probacijski enoti, pri izvajalcih individualnih ali skupinskih socialnovarstvenih, izobraževalnih, psihosocialnih, zdravstvenih ali drugih ustreznih programov, ki jih izvajajo državni organi, nevladne organizacije ali druge pravne ali fizične osebe, lahko pa tudi na domu osebe ali na drugih mestih.
(4)Drugi stiki so stiki, ki se izvajajo po sredstvih elektronskih komunikacij, ki omogočajo naknadno izkazovanje, da je bil stik vzpostavljen, in stiki ob izvajanju nadzora.
(5)Način določanja vrste in pogostosti stikov podrobneje določi minister s pravilnikom.
(1)Osebni načrt je individualizirani način izvrševanja sankcije, ki jo je določil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge.
(2)Osebni načrt se pripravi glede na vrsto probacijske naloge na podlagi ocene dejavnikov tveganja, kadar je ta obvezna, razgovora z osebo, individualnih potreb ter okoliščin osebe in osebnih podatkov iz zbirke podatkov o osebah iz prve alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona ter drugih podatkov, ki niso osebni podatki.
(3)V osebnem načrtu se opredelijo stiki med osebo in svetovalcem, morebitni izvajalci sankcij in cilji za obravnavo dejavnikov tveganja in potreb ter trajanje probacijske naloge.
(4)Osebni načrt se med izvrševanjem probacijske naloge lahko spreminja in dopolnjuje.
(5)Osebni načrt, pri katerem je ocena dejavnikov tveganja in potreb obvezna, potrdi vodja probacijske enote najpozneje v 60 dneh, osebni načrt, pri katerem ocena dejavnikov tveganja in potreb ni obvezna, pa najpozneje v 30 dneh od prve zglasitve osebe na probacijski enoti.
(6)Oseba s podpisom potrdi, da se strinja z vsebino osebnega načrta. Če oseba osebnega načrta ne podpiše, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ki lahko v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, prekliče izrečeno sankcijo, na kar mora biti oseba opozorjena ob pripravi osebnega načrta.
(1)Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje obveznosti, ki so ji bile naložene, ter hkrati opozarja osebo na morebitna odstopanja od izpolnjevanja naloženih obveznosti.
(2)Izvajalci sankcij, pri katerih se izvršuje delo v splošno korist ali izvaja navodilo organa, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ali pri katerih se izvršujejo druge naloge ali navodila, dogovorjena z osebnim načrtom, morajo v skladu z dogovorom iz petega odstavka 22. člena tega zakona probacijski enoti poročati o poteku izvajanja naloženih obveznosti za posamezno osebo.
(3)O izvrševanju probacijskih nalog iz 6., 7., 8. in 9. točke 9. člena tega zakona probacijska enota poroča organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, vsakih šest mesecev. Rok za izdelavo poročila začne teči naslednji dan od dneva prejema pravnega akta.
(4)V poročilu iz prejšnjega odstavka lahko probacijska enota glede na uspešnost izvrševanja varstvenega nadzorstva ali navodil, naloženih ob varstvenem nadzorstvu, predlaga spremembo ali odpravo navodil ali ustavitev varstvenega nadzorstva.
(5)Kadar se izvršuje delo v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške, ali zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali kadar se izvršuje probacijska naloga odprava ali poravnava škode pri odloženem kazenskem pregonu, probacijska enota pripravi le končno poročilo o poteku probacijske naloge.
(6)Ob koncu probacijske naloge probacijska enota izdela končno poročilo o njenem poteku in ga pošlje organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, v petnajstih dneh od dneva opravljene naloge.
(1)Za neizpolnjevanje naloženih obveznosti se šteje, če oseba v celoti ali deloma ne izpolnjuje obveznosti, določenih s pravnim aktom ali osebnim načrtom, ne izpolnjuje naloženih navodil ali kako drugače krši naložene obveznosti, zlasti pa kadar: 1. svetovalcu, drugi osebi na probacijski enoti, izvajalcu sankcije ali komu tretjemu, ki sodeluje pri izvrševanju probacijske naloge, grozi, ga žali, ponižuje, zasleduje, snema, fotografira ali na drug neprimeren način otežuje ali onemogoča izvrševanje probacijske naloge, 2. na razgovor pri svetovalcu na dogovorjeni dan ne pride in svojega izostanka pravočasno ne opraviči, 3. na razgovor ali na obravnavo ponavljajoče neupravičeno zamuja, 4. mora razgovor ali skupinsko obravnavo na zahtevo svetovalca zaradi kršenja pravil ali nedostojnega vedenja zapustiti, 5. ponavljajoče neupravičeno zamuja na delo v splošno korist, 6. je ponavljajoče neupravičeno odsotna z dela v splošno korist, 7. se hujše neprimerno vede do izvajalca sankcij ali uporabnikov njegovih storitev, 8. namerno poškoduje delovna sredstva ali inventar, 9. ponavljajoče izvršuje delo v splošno korist pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, 10. se izmika preventivnemu zdravstvenemu pregledu ali predpisanemu usposabljanju iz varnosti in zdravja pri delu ter iz varstva pred požarom s preizkusom usposabljanja za delo v splošno korist.
(2)Če svetovalec ugotovi, da oseba v celoti ali delno ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, osebo opozori, da bo ob nadaljnjem neizpolnjevanju naloženih obveznosti predlagal spremembo sankcije.
(3)Če oseba kljub opozorilu iz prejšnjega odstavka še vedno ne izpolnjuje svojih obveznosti, vodja probacijske enote organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, predlaga spremembo sankcije. Organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, o predlogu odloči v tridesetih dneh od prejema predloga.
(1)Na zahtevo državnega tožilca pri odločanju o tem, ali bi ovadbo ali obtožni predlog odstopil v postopek poravnavanja ali pri odločanju o odložitvi kazenskega pregona za kaznivo dejanje, ali zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde, probacijska enota pripravi o osebi poročilo o oceni dejavnikov tveganja. Zaradi priprave poročila lahko probacijska enota povabi osebo k sodelovanju.
(2)Če se državni tožilec odloči za odstop ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje dela v splošno korist ali se odloči za odložitev kazenskega pregona in je osebi določena izpolnitev kakšne naloge, s katero se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja ali oprava dela v splošno korist, pošlje svojo odločitev probacijski enoti zaradi spremljanja ali izvajanja nadzora nad naloženimi obveznostmi.
(1)Probacijska enota na zahtevo sodišča pripravi poročilo o oceni dejavnikov tveganja za osebo, ki je v pomoč pri odločanju o nadomestitvi kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali kot način izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali z izvrševanjem hišnega zapora.
(2)Zaradi priprave poročila lahko probacijska enota povabi osebo k sodelovanju pri njegovi pripravi.
Vodja probacijske enote pripravi predlog za pogojni odpust iz hišnega zapora za komisijo za pogojni odpust.
(1)Probacijska enota izvršuje varstveno nadzorstvo ob pogojni obsodbi ali pogojnem odpustu, hišnem zaporu ter izvrševanju kazni v obliki dela v splošno korist kot nadomestne kazni zapora ali denarne kazni.
(2)Varstveno nadzorstvo vključuje pomoč, nadzor ali varstvo s ciljem usmerjanja osebe k oblikam vedenja in vzpostavljanju življenjskih okoliščin, ki odvračajo od ponovitve kaznivega dejanja, ter spremljanje izpolnjevanja nalog in ciljev, določenih z osebnim načrtom.
(3)Pomoč je usmerjena v svetovanje pri razreševanju stisk in težav ter vzpostavljanje življenjskih okoliščin in sprejemljivih oblik vedenja.
(4)Nadzor je usmerjen v nadziranje izpolnjevanja obveznosti in navodil v sklopu probacijske naloge.
(5)Varstvo obsega potrebne ukrepe in aktivnosti, ki osebo usmerjajo k oblikam vedenja, ki odvračajo od storitve novega kaznivega dejanja.
(6)Pri izvrševanju varstvenega nadzorstva lahko svetovalec sodeluje s policijo in centrom za socialno delo in v ta namen pridobi podatke, s katerimi razpolagata, ki se nanašajo na vzrok, potek in vsebino obravnave, zlasti pa tudi podatke o nasilju v družini, kriznih intervencijah ter izvedenih ukrepih varstva otrok in družine.
(1)Kadar organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ob izrečenem varstvenem nadzorstvu naloži osebi tudi določeno navodilo, probacijska enota napoti osebo k ustreznemu izvajalcu sankcij.
(2)Kadar organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ob varstvenem nadzorstvu odredi osebi navodilo, ki se nanaša na prepoved druženja z nekaterimi osebami, prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi ali na prepoved dostopa na posamezne kraje, pošlje pravni akt tudi policiji.
(3)Če policija pri izvrševanju nalog in pooblastil v okviru svojih pristojnosti ugotovi, da oseba krši navodila iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti probacijsko enoto.
(4)Izvajalca sankcij izbere svetovalec.
(5)Oseba in svetovalec se z izvajalcem sankcij natančneje dogovorita o izvajanju navodil v zvezi z varstvenim nadzorstvom, o nadzoru nad izvajanjem navodil in o medsebojnem obveščanju.
(6)Izvajalci sankcij iz prvega odstavka tega člena morajo svetovalcu omogočiti izvajanje nadzora nad izvrševanjem nalog in ga nemudoma obvestiti, če oseba brez opravičenega razloga ne začne izvrševati navodil ali jih opusti.
(1)Kadar sodišče kot način izvršitve kazni zapora, denarne kazni ali namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora, ali državni tožilec pri odloženem kazenskem pregonu ali v postopku poravnavanja osebi naloži opravo dela v splošno korist, pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, sklep ali sporazum posreduje probacijski enoti z vsemi razpoložljivimi podatki, ki so pomembni za njeno izvajanje.
(2)Izvrševanje dela v splošno korist za osebo pripravi, vodi in nadzoruje probacijska enota.
(3)Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delo v splošno korist v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalce sankcij za njegovo izvrševanje. Seznam del in izvajalce sankcij najmanj enkrat letno posredujejo upravi in probacijski enoti. Probacijske enote lahko tudi same dopolnjujejo seznam izvajalcev sankcij, ki zagotavljajo delo v splošno korist.
(4)Izvajalec sankcij, kjer oseba opravlja delo v splošno korist, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja humanitarne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička ali državni organ. Dogovor o opravljanju dela v splošno korist sklenejo oseba, izvajalec sankcije in probacijska enota.
(5)Stroški zavarovanja za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela se krijejo iz proračuna. Stroške prevoza in malice krije oseba, razen če je bila na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka upravičenka do socialnovarstvenih prejemkov. Drugi morebitni stroški, povezani z zagotavljanjem varnega in zdravega dela, gredo v breme izvajalske organizacije.
(1)Oseba, ki jo je sodišče ali državni tožilec napotil na izvršitev dela v splošno korist, lahko iz opravičljivih razlogov v treh dneh od pravnomočnosti sodbe, sklepa ali od prejema sporazuma predlaga sodišču ali državnemu tožilcu odložitev izvrševanja dela v splošno korist.
(2)Odložitev izvrševanja dela v splošno korist se lahko odobri osebi, če so podani posebej opravičljivi razlogi, zlasti: - če ni zmožna opravljati dela v splošno korist zaradi hude bolezni ali bolnišničnega zdravljenja, - če ji je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključena in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa.
(3)Odložitev izvrševanja dela v splošno korist sme trajati: če je bila prekinitev dovoljena iz razlogov iz prve alineje prejšnjega odstavka lahko traja, dokler traja bolnišnično zdravljenje oziroma huda bolezen, iz razloga iz druge alineje prejšnjega odstavka pa največ dve leti.
(4)Za postopek odložitve izvrševanja dela v splošno korist se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(1)Izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom, poleg pravil in morebitnih navodil ob varstvenem nadzorstvu, ki jih sodišče določi v zvezi z njegovim izvrševanjem, vsebuje tudi v osebnem načrtu določen način izvajanja izjem od prepovedi oddaljevanja od stavbe z navedbo njihovega namena, časa, trajanja in načina nadziranja.
(2)Pri izvrševanju nadzora glede stika z osebami, s katerimi so osebi stiki na podlagi sodbe ali posebnega sklepa sodišča prepovedani ali omejeni, sme svetovalec opraviti identifikacijo oseb, ki so v stavbi ali posameznem delu stavbe, v katerem oseba stalno ali začasno prebiva in v katerem se izvršuje hišni zapor ob smiselni uporabi določbe, ki ureja način ugotavljanja identitete po zakonu, ki določa naloge in pooblastila policije.
(3)Pred odločitvijo o prekinitvi prestajanja hišnega zapora mora direktor zavoda, v katerega je bila oseba napotena na prestajanje hišnega zapora, pridobiti od probacijske enote poročilo o izvajanju hišnega zapora. Probacijska enota mora poročilo posredovati zavodu najpozneje v petih dneh od prejema zaprosila.
(4)Direktor ima pravico potem, ko dobi mnenje vodje probacijske enote, predčasno odpustiti osebo, ki prestaja hišni zapor, če se ustrezno vede in izpolnjuje obveznosti, določene v osebnem načrtu ter je prestala dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.
(1)Kadar zavod za prestajanje kazni zapora meni, da oseba za uspešnejše socialno vključevanje pri pogojnem odpustu iz zavoda potrebuje varstveno nadzorstvo, zavod že med prestajanjem kazni pozove probacijsko enoto k sodelovanju.
(2)Pri pripravi osebnega načrta za osebo pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom probacijska enota sodeluje z zavodom in izhaja iz osebnega načrta, izdelanega med prestajanjem kazni zapora.
(1)Če ima oseba težave v zvezi z zaposlitvijo, nastanitvijo, zdravljenjem, izobraževanjem ali potrebuje pomoč pri urejanju družinskih ali socialnih zadev, lahko svetovalec ob soglasju osebe sodeluje s pristojnim centrom za socialno delo ter s tistimi državnimi organi, podjetji, zavodi, nevladnimi organizacijami in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki osebi lahko nudijo potrebno pomoč.
(2)Za namene iz prejšnjega odstavka se lahko skliče večdisciplinarni tim, ki ga sestavljajo predstavniki s tistih področij, kjer so zaznane težave. Udeleženci večdisciplinarnega tima izmenjujejo podatke o zaznanih težavah, prepoznanih možnostih in ustrezni pomoči.
(3)Kadar je potrebna pomoč osebi zaradi družinskih stisk ali težav, lahko svetovalec sodeluje tudi z njeno družino, če se oseba s tem strinja.
(4)Če policija pri izvajanju nalog in pooblastil v okviru svojih pristojnosti ugotovi, da oseba krši prepovedi, izrečene po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, ali prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, o tem obvesti probacijsko enoto.
(1)Pri izvajanju probacijskih nalog lahko sodelujejo prostovoljci, če se oseba s tem strinja. Prostovoljsko delo se izvaja po določbah zakona, ki ureja prostovoljstvo.
(2)Uprava sklene s prostovoljskimi organizacijami ali organizacijami s prostovoljskim programom dogovor o načinu izvajanja prostovoljskega dela pri izvajanju probacijskih nalog, načinu sodelovanja uprave pri izbiri in usposabljanju prostovoljcev in mentorstvu ter o načinu njihovega financiranja z namenom povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, prostovoljcem.
(1)Probacijo izvaja Uprava Republike Slovenije za probacijo, ki je organ v sestavi ministrstva. Upravo sestavljajo centralna enota in probacijske enote.
(2)Število probacijskih enot, območje njihovega delovanja ter sedež centralne enote in probacijskih enot določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.
(3)Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest uprave je določena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(4)Pri opravljanju nalog uprava sodeluje s pravosodnimi in drugimi državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, znanstvenimi organizacijami, strokovnimi društvi, nevladnimi organizacijami in drugimi pravnimi osebami.
(5)Uprava zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega poslovanja v enotah in v centralni enoti.
(6)Uprava enkrat na leto o svojem delu poroča pristojnemu ministrstvu.
(1)Upravo in centralno enoto vodi direktor.
(2)Delo probacijske enote vodi vodja probacijske enote, ki je za svoje delo odgovoren direktorju.
Pristojnosti centralne enote so: 1. koordinacija in usmerjanje dela med posameznimi probacijskimi enotami, 2. razvoj in financiranje programov za osebe, vključene v probacijo, 3. povezovanje z drugimi pristojnimi organi pri razvoju programov, 4. zagotavljanje pogojev za vključevanje oseb v programe, 5. nadzor nad izvajanjem dela probacijskih enot, 6. zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja probacijskih uslužbencev, 7. zagotavljanje supervizije za probacijske uslužbence, 8. evalvacija učinkovitosti ukrepov in programov, 9. sodelovanje z drugimi službami in organi, 10. vodenje upravnih postopkov po tem zakonu, 11. mednarodno sodelovanje, 12. prijava in izvajanje projektov s področja obravnave storilcev kaznivih dejanj, 13. vodenje in upravljanje evidenc po tem zakonu, 14. razvoj mreže izvajalcev sankcij ter vodenje seznama izvajalcev sankcij.
(1)Za izvajanje probacije so krajevno pristojne probacijske enote po stalnem prebivališču osebe.
(2)Če oseba nima stalnega prebivališča, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču, če nima niti tega, pa po njenem zadnjem stalnem prebivališču oziroma zadnjem začasnem prebivališču.
(3)Če se krajevna pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po sedežu organa, ki je odločil o posamezni sankciji ali ukrepu.
(4)Centralna enota lahko določi drugo probacijsko enoto od krajevno pristojne, če je očitno, da se bodo tako lažje izvajale probacijske naloge ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
(5)Sklep po prejšnjem odstavku izda direktor na predlog osebe, ki je sprožila postopek, ali na predlog probacijske enote.
(1)Probacijski uslužbenci so delavci uprave.
(2)Direktor uprave, vodje probacijskih enot in svetovalci so zaradi posebnih nevarnosti in obremenitev pri delu z osebami ter osebnega in neposrednega izvajanja nalog po tem zakonu v položaju uradne osebe, kot to določa kazenski zakonik.
(3)V aktu o sistemizaciji delovnih mest se določijo delovna mesta, na katerih delajo uradne osebe.
(4)Minister podeljuje na predlog posebne komisije delavcem uprave in drugim zaslužnim za dosežke na področju probacije priznanja za izjemne uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k boljšemu izvajanju probacije ter k razvoju in krepitvi alternativnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij.
(5)Natančnejše pogoje za podeljevanje nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj predpiše minister.
Probacijski uslužbenci imajo izkaznico, njeno vsebino in obliko določi minister na predpisanem obrazcu.
(1)Uradni jezik uprave je slovenščina.
(2)V probacijskih enotah na območjih, kjer živita avtohtona italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih probacijske enote poslujejo, vodijo postopke, izdajajo upravne akte v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti, če oseba uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
(3)Kadar probacijska enota na prvi stopnji vodi postopek v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti drugostopenjska odločba izdana tudi v tem jeziku.
(1)Nadzorstvo nad zakonitim delom uprave opravlja ministrstvo, ki se lahko seznani pri osebah o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic, tudi brez navzočnosti delavcev uprave.
(2)Če ministrstvo pri nadzorstvu ugotovi, da so kršene pravice oseb, ukrene vse potrebno za zagotovitev njihovih pravic.
(1)Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja probacijskih nalog uprava zbira, obdeluje in upravlja zbirko podatkov o osebah.
(2)Zbirka podatkov o osebah vsebuje: - podatke o identiteti osebe, njenih družinskih članih ter o družinskem statusu, družinskih in socialnih razmerah osebe, - podatke o probacijskih nalogah, - podatke o izvrševanju probacijskih nalog.
(3)Osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah se shranjujejo in uporabljajo, dokler je oseba vključena v probacijo. Po zaključku izvrševanja probacijske naloge se podatki hranijo še pet let, nato se arhivirajo in hranijo trajno.
(4)Podatki iz zbirke podatkov o osebah se po poteku roka iz prejšnjega odstavka blokirajo in so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanašajo.
Podatki o identiteti osebe, njenih družinskih članih in o družinskem statusu, družinskih in socialnih razmerah, ki so pomembni za izvajanje probacije, se nanašajo na: 1. podatke o osebi, in sicer: osebno ime, spol, enotna matična številka, davčna številka, rojstni podatki, podatki o državljanstvu, podatki o prebivališču, osebna fotografija, prstni odtis v primerih izrečenega hišnega zapora, 2. podatke o socialnih razmerah osebe, podatke, ki se nanašajo na družinski status in družinske razmere ter odnose v družini, 3. podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivanjske razmere, 4. podatke o izobrazbi, pridobljenih znanjih in zaposlitvah, 5. podatke o premoženjskem stanju, o plači, drugih prejemkih, obveznostih preživljanja, 6. podatke o ožjih družinskih članih: osebno ime družinskih članov, razmerje do osebe, rojstni podatki družinskih članov, 7. podatke o osebah, ki skupaj z osebo bivajo na istem naslovu: osebno ime, rojstni podatki in razmerje do osebe, 8. podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti osebe: psihološka ali psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo o vzrokih in poteku obravnave, in sicer v obsegu, ki je potreben za obravnavo osebe pri izvrševanju probacijske naloge.
Podatki, ki se nanašajo na probacijske naloge, vsebujejo: 1. pravni akt, ki je podlaga za izvrševanje probacijske naloge, 2. pravno opredelitev kaznivega dejanja ali prekrška, 3. datum začetka izvajanja, vrsto in trajanje probacijske naloge, 4. vrsto probacijskih nalog, 5. podatke o izvajalcih sankcij, 6. podatke o aktivnostih, potrebnih za pripravo in izvajanje osebnega načrta in osebni načrt osebe, 7. podatke o kazenskih postopkih, ki potekajo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj, 8. podatke iz kazenske evidence fizičnih oseb, evidence o izrečenih vzgojnih ukrepih, o pravnomočnih odločbah o prekrških in iz skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu; 9. podatke o postopkih pristojnega državnega tožilstva, 10. podatke o pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi kaznivega dejanja ali prekrška, 11. podatke o prestajanju kazni zapora ali pripora.
Podatki, ki se zbirajo med izvrševanjem probacijskih nalog in se uporabljajo pri pripravi ali spremembi osebnega načrta za osebo, vsebujejo: 1. podatke o osebnosti in vedenju osebe, 2. oceno dejavnikov tveganja, če je bila za osebo izdelana, 3. psihološka, nevrološka, psihiatrična izvedeniška in druga mnenja, 4. poročila o poteku in doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem probacijske naloge, 5. podatke o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja, 6. podatek o mnenju in predlogih komisije o začasni nezaposljivosti in predvideno trajanje začasne nezaposljivosti, če je to potrebno za obravnavo osebe pri izvrševanju probacijske naloge.
Upravljavec zbirke podatkov o osebah (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) iz drugega odstavka 37. člena tega zakona, je uprava.
(1)Uprava brezplačno pridobiva podatke o osebi, ki so nujno potrebni za izvrševanje probacijskih nalog po tem zakonu, iz zbirk podatkov teh upravljavcev: 1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, spol, EMŠO, državljanstvo, davčna številka, stalno in začasno prebivališče, naslov v tujini, družinski člani (EMŠO očeta, matere, zakonca in otrok, ime in priimek družinskih članov, stalno prebivališče), naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter dan prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, podaljšanje in odvzem starševske skrbi ter dan prenehanja tega ukrepa, skrbništvo ter dan prenehanja tega ukrepa, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca (vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, dan izdaje in obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno ali je prenehalo veljati), podatek o osebah, prijavljenih na istem naslovu (osebno ime in EMŠO oseb), s povezovanjem zbirk na podlagi povezovalnega znaka; 2. Policije podatek o iskani osebi: osebno ime in EMŠO, vrsta ter veljavnost ukrepa odredbodajalca iz evidence iskanih oseb in iz evidence iskanih oseb v SIS; podatke o odvzemu prostosti: kraj, čas in razlog odvzema iz evidence oseb, ki jim je odvzeta prostost; podatke o izdanih odredbah o prepovedi približevanja: podatek o osebi, ki ji je izdana odredba, povzetek vsebine odredbe, dan izdaje odredbe, podatek iz odločbe sodišča z rokom trajanja ukrepa, podatki centrov za socialno delo in organizacij, ki sodelujejo pri razreševanju družinskega nasilja, iz evidence izdanih odredb za prepoved približevanja; podatke o pogrešanih osebah: podatek o pogrešani osebi, čas in okoliščine pogrešanja iz evidence pogrešanih oseb in iz evidence pogrešanih oseb v SIS; 3. ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo: osebno ime, EMŠO, podatek o predhodno pridobljeni izobrazbi, potrebni za vpis v študijski program (KLASIUS, leto, država), ime univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ime študijskega programa in letnik študija iz evidence študentov in diplomantov eVŠ; 4. ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje: podatek o vključenosti oseb v vzgojni ali vzgojno-izobraževalni oziroma višješolski zavod, ali od organizacije za izobraževanje odraslih (ime osnovne ali srednje šole ali višje strokovne šole ali organizacije za izobraževanje odraslih ter obdobje vključenosti), podatek o letniku izobraževanja oziroma študija, podatek o imenu izobraževalnega oziroma študijskega programa in smeri vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa na podlagi podatka o EMŠO iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja; 5. ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, podatek o denarni socialni pomoči ali varstvenem dodatku, preživnini (zavezanec za preživnino) iz informacijskega sistema centrov za socialno delo; 6. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje osebe, dan prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje osebe), podatke o zavarovanju za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za osebe, ki opravljajo splošno koristna dela (podlaga za zavarovanje osebe, dan prijave in odjave za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), iz evidence zavarovanih oseb; 7. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: podatek o brezposelnih osebah (dan prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci), podatek o obdobju upravičenosti do denarnega nadomestila in dodatka za aktivnost), podatek o začasni nezaposljivosti (dan obravnave na komisiji, podatek o mnenju in predlogih ukrepov komisije ter predvideno trajanje začasne nezaposljivosti), podatek o osebah, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo iz evidence brezposelnih oseb; podatek o iskalcih zaposlitve (dan prijave in odjave) iz evidence iskalcev zaposlitve; podatek o zaposljivosti (zaščitna, podporna zaposljivost ali nezaposljivost) iz evidenc izdanih odločb o zaposljivosti; 8. ministrstva, pristojnega za pravosodje, podatke o neizbrisanih obsodbah iz kazenske evidence, o neizbrisanih vzgojnih ukrepih iz evidence vzgojnih ukrepov, podatke o plačilnih nalogih in sodbah, ki so podlaga za vpis podatkov v evidenco, o kazenskih točkah v cestnem prometu in podatke o pravnomočnih sodbah ali sklepih o prekrških; 9. Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij podatek o dnevu nastopa kazni, izteku kazni oziroma predvidenem odpustu iz zapora iz zbirke podatkov o obsojencih; podatek o dnevu sprejema in izpustitve iz pripora iz zbirke osebnih podatkov pripornikov; 10. sodišča podatek o odprtih kazenskih postopkih.
(2)Če uprava zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države zbira osebne in druge podatke o osebah za namen vključitve v zbirko podatkov o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, ji morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno zagotoviti zahtevane osebne in druge podatke, kar se lahko omogoči tudi na podlagi elektronskega dostopa.
(3)Uprava lahko obdeluje tudi druge osebne podatke osebe, ki je podala privolitev za obdelavo osebnih podatkov za potrebe izvrševanja probacijske naloge.
(1)Neposredni elektronski dostop do podatkov iz 37. člena tega zakona je dopusten upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti.
(2)Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je upravljavcu zbirke podatkov o osebah oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom probacijskih enot, sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji, glede kazenskega postopka, ki poteka zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s pregonom oseb vključenih v probacijo, dopusten neposredni elektronski dostop do naslednjih podatkov iz zbirke podatkov o osebah: - ime in priimek, - davčna številka, - EMŠO, - rojstni podatki, - stalno ali začasno prebivališče, - državljanstvo, - probacijska enota, - vrsta probacijske naloge.
(1)Osebne podatke iz zbirke podatkov o osebah lahko v okviru svojih pristojnosti, s soglasjem direktorja pa tudi za pripravo strokovnih gradiv s področja probacije, obdelujejo pooblaščeni probacijski uslužbenci, delavci ministrstva, državnega tožilstva in sodišča (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe).
(2)Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem probacije, do zaključka izvrševanja probacijskih nalog niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo.
(3)Upravljavec posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
(4)Centri za socialno delo lahko za namen obravnave nasilja v družini od probacijske enote za osebo zahtevajo poročilo o izvrševanju probacijskih nalog.
(5)Pooblaščene osebe, ki uporabljajo podatke iz prvega odstavka tega člena, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolžnosti ali z zakonom določenih nalog, morajo te podatke varovati kot občutljive osebne podatke.
(6)Za potrebe izvajanja, spremljanja, poročanja, mednarodne primerjave, evalviranja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene centralna enota vodi statistične podatke v anonimizirani obliki na način, ki ne omogoča določljivost posameznika.
(7)Informacijski sistem uprave se lahko za namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih pridobiva in posreduje za vodenje zbirke podatkov o osebah, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami iz prvega odstavka 42. člena tega zakona. Povezovanje se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko oziroma davčno številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek.
(8)Zbirka podatkov o osebah se povezuje z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si v varni elektronski obliki za namen vnosa in obdelave izmenjuje podatke in dokumente, ki jih je sodišče dolžno posredovati na podlagi tega zakona ter informacijskim sistemom policije, s katero se v varni elektronski obliki izmenjuje podatke iz evidence izdanih odredb za prepoved približevanja.
(1)Z dnem začetka uporabe tega zakona organi, ki so do začetka uporabe tega zakona izvajali naloge izvrševanja pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni, ter izvrševanja hišnega zapora po kazenskem zakoniku, izvrševanja dela v splošno korist namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora po zakonu, ki ureja prekrške, in izvrševanja dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem kazenskem pregonu po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ter naloge, vzpostavitve in vzdrževanja mreže izvajalskih organizacij, in za katere je po tem zakonu pristojna uprava, prenehajo opravljati te naloge.
(2)Naloge iz prejšnjega odstavka, ki se iztečejo pred 1. oktobrom 2018 in izvrševanje hišnega zapora, ki je že v izvrševanju, izvršijo organi iz prejšnjega odstavka.
(3)Centri za socialno delo do 31. decembra 2017 posredujejo upravi seznam o številu in vrsti probacijskih nalog iz prvega odstavka tega člena, ki se iztečejo po roku iz prejšnjega odstavka.
(4)Z dnem začetka izvrševanja nalog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se na upravo prenese tudi vsa dokumentacija, povezana z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka.
Centri za socialno delo morajo tri mesece pred začetkom uporabe tega zakona upravi posredovati sezname in sklenjene dogovore z izvajalskimi organizacijami, v katerih osebe opravljajo delo v splošno korist.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za javno upravo morajo posredovati upravi na njen poziv seznam vseh programov, v katere se lahko vključujejo osebe, vključene v probacijo.
Naloge, ki jih na podlagi petega odstavka 192.b člena in četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16) za polnoletne storilce izvršujejo pristojni organi socialnega varstva, z dnem začetka uporabe tega zakona izvršujejo probacijske enote.
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izvrševanju varstvenega nadzorstva (Uradni list RS, št. 85/09 in 47/12), uporablja pa se do uveljavitve podzakonskega predpisa po tem zakonu, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
(2)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08 in 46/12), razen v delu, ki se nanaša na mladoletne storilce kaznivih dejanj, uporablja pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
Do vzpostavitve modela za oceno dejavnikov tveganja iz 13. člena tega zakona se za izdelavo poročila uporabljajo podatki iz 38. člena tega zakona.
(1)Vlada izda uredbo iz 29. člena tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2)Vlada sprejme uredbo iz 21. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16) najkasneje dva meseca po uveljavitvi tega zakona.
(3)Minister izda podzakonski predpis iz 10. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona.
(4)Minister izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona.
(1)Javnim uslužbencem, ki na centrih za socialno delo opravljajo naloge izvrševanja pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, izvrševanja dela v splošno korist kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni, izvrševanja dela v splošno korist namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora po zakonu, ki ureja prekrške, in izvrševanje dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem kazenskem pregonu po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ter skrbijo za vzpostavitev in vzdrževanje mreže izvajalskih organizacij, delovno razmerje preneha en dan pred začetkom uporabe tega zakona, z dnem začetka uporabe tega zakona pa se prevzamejo in brez objave ali javnega natečaja sklenejo delovna razmerja z upravo na delovna mesta, ki so določena v aktu o sistematizaciji, za katera izpolnjujejo pogoje. Javni uslužbenci, ki bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi za uradniško delovno mesto, se z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi imenujejo na najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na delovnem mestu.
(2)Ministrstvo, uprava in centri za socialno delo najpozneje do 31. oktobra 2017 sklenejo sporazum o tem, koliko in katere javne uslužbence prevzame uprava v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3)Z dnem začetka uporabe tega zakona se sredstva za stroške dela in pripadajoče materialne stroške za javne uslužbence, ki jih v skladu s tem zakonom prevzame uprava, iz Ministrstva pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporedijo na upravo.
(4)Z dnem začetka uporabe tega zakona se sredstva za kritje stroškov, povezanih z izvrševanjem dela v splošno korist, iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporedijo na upravo.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. aprila 2018, razen določb IV. poglavja, ki se začnejo uporabljati z začetkom uveljavitve tega zakona.