66. člen ZMZ-1
(postopek podaljšanja subsidiarne zaščite)
(1)Ministrstvo osebi s priznano subsidiarno zaščito 60 dni pred potekom statusa pošlje pisno obvestilo o pogojih za podaljšanje subsidiarne zaščite, posledicah, če podaljšanja ne uveljavlja, in možnosti vložitve zahtevka za uvedbo ponovnega postopka. Obvestilo vključuje tudi obrazec, s katerim lahko oseba s priznano subsidiarno zaščito uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji.
(2)Obrazec iz prejšnjega odstavka se določi v predpisu iz sedmega odstavka 90. člena tega zakona.
(3)Izpolnjen obrazec iz prvega odstavka tega člena, ki velja kot prošnja za podaljšanje subsidiarne zaščite, oseba pristojnemu organu vrne 30 dni pred potekom statusa.
(4)Po prejemu obrazca iz prejšnjega odstavka tega člena pristojni organ izda sklep, s katerim ugotovi, da je oseba iz prvega odstavka tega člena v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite.
(5)Pristojni organ z osebo iz prejšnjega odstavka tega člena opravi osebni razgovor in preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite.
(6)Če obstajajo razlogi za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero subsidiarno zaščito podaljša za dve leti.
(7)Če oseba ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero zavrne prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite.
(8)Če se v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite ugotovi eno izmed dejstev, določenih v drugem in četrtem odstavku 31. člena tega zakona, se subsidiarna zaščita ne podaljša.
(9)Če oseba pred sprejetjem odločitve o prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite svojo prošnjo izrecno umakne, v sodnem postopku pridobi status begunca ali je sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije ali pridobi državljanstvo druge države, pristojni organ postopek s sklepom ustavi.
(10)Osebi iz četrtega odstavka tega člena do pravnomočne odločitve v postopku podaljšanja pripadajo pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona.
(11)Do pravnomočno končanega postopka podaljšanja subsidiarne zaščite oseba ne more vložiti zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ali vložiti nove prošnje.
- UPRS Sodba I U 1152/2023-16Upravno sodišče RS · 2024
Ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. 2142-421/2022/10 (1222-16) z dne 25. 7. 2022 priznana subsidiarna zaščita do 3. 8. 2023, ni sporno, da je tožnik Prošnjo poslal 13. 7. 2023. Odločitev toženke, da je Prošnja vložena prepozno, ker ni vložena 30 dni pred 3. 8. 2023 je zato tudi po presoji sodišča na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZMZ-1 pravilna in zakonita.
- VSRS Sklep X Ips 2/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Na podlagi desetega odstavka 66. člena ZMZ-1 osebam, ki so v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite, do pravnomočne odločitve v tem postopku pripadajo pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona. Iz tega izhaja, da v takem postopku odločanje o statusu subsidiarne zaščite že po samem zakonu pomeni tudi odločitev o teh pravicah. Med njimi sta pravici do zdravstvenega in socialnega varstva (3. in 4. točka navedene določbe), ki sta temelj prej navedenim upravičenjem, za katere revident trdi, da jih je izgubil zaradi izgube statusa na podlagi izpodbijane sodbe. Zato gre za pravno razmerje, ki je po vsebini del spora, ki poteka pred Vrhovnim sodiščem v revizijskem postopku in je izpolnejna zakonska zahteva, da se z začasno odredbo lahko uredi samo stanje glede na sporno razmerje.
- UPRS Sodba I U 2593/2017-14Upravno sodišče RS · 2018
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za podaljšanje statusa oddal 29. 9. 2017, kar pa ni v 30 dneh pred potekom njegovega statusa, ki mu je potekel 30. 9. 2017. Dodatno sodišče še pojasnjuje, da ker je tožniku subsidiarna zaščita potekla 30. 9. 2017, tožena stranka pa je tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite prejela šele 2. 10. 2017, to pomeni, da na dan, ko je tožena stranka prejela tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, tožnik te zaščite ni več imel, ker mu je dva dni pred tem že potekla. O podaljšanju pa ni mogoče odločati, če je ta pravica pred tem že ugasnila. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za uvedbo novega postopka. Tožnik je namreč podal vlogo na obrazcu, ki se nanaša na prošnjo za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite, na samem obrazcu pa ni posebej navedel razlogov za podaljšanje oziroma ponovno prošnjo, zato take vloge tožena stranka niti glede na vsebino (ne glede na njeno ime) ne bi mogla obravnavati smiselno kot ponovne prošnje.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1152/2023-16Upravno sodišče RS · 10. 10. 2024
Ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. 2142-421/2022/10 (1222-16) z dne 25. 7. 2022 priznana subsidiarna zaščita do 3. 8. 2023, ni sporno, da je tožnik Prošnjo poslal 13. 7. 2023. Odločitev toženke, da je Prošnja vložena prepozno, ker ni vložena 30 dni pred 3. 8. 2023 je zato tudi po presoji sodišča na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZMZ-1 pravilna in zakonita.
- VSRS Sklep X Ips 2/2023Vrhovno sodišče RS · 18. 1. 2023
Na podlagi desetega odstavka 66. člena ZMZ-1 osebam, ki so v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite, do pravnomočne odločitve v tem postopku pripadajo pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona. Iz tega izhaja, da v takem postopku odločanje o statusu subsidiarne zaščite že po samem zakonu pomeni tudi odločitev o teh pravicah. Med njimi sta pravici do zdravstvenega in socialnega varstva (3. in 4. točka navedene določbe), ki sta temelj prej navedenim upravičenjem, za katere revident trdi, da jih je izgubil zaradi izgube statusa na podlagi izpodbijane sodbe. Zato gre za pravno razmerje, ki je po vsebini del spora, ki poteka pred Vrhovnim sodiščem v revizijskem postopku in je izpolnejna zakonska zahteva, da se z začasno odredbo lahko uredi samo stanje glede na sporno razmerje.
- UPRS Sodba I U 2593/2017-14Upravno sodišče RS · 10. 1. 2018besedilo 2016–2021
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za podaljšanje statusa oddal 29. 9. 2017, kar pa ni v 30 dneh pred potekom njegovega statusa, ki mu je potekel 30. 9. 2017. Dodatno sodišče še pojasnjuje, da ker je tožniku subsidiarna zaščita potekla 30. 9. 2017, tožena stranka pa je tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite prejela šele 2. 10. 2017, to pomeni, da na dan, ko je tožena stranka prejela tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, tožnik te zaščite ni več imel, ker mu je dva dni pred tem že potekla. O podaljšanju pa ni mogoče odločati, če je ta pravica pred tem že ugasnila. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za uvedbo novega postopka. Tožnik je namreč podal vlogo na obrazcu, ki se nanaša na prošnjo za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite, na samem obrazcu pa ni posebej navedel razlogov za podaljšanje oziroma ponovno prošnjo, zato take vloge tožena stranka niti glede na vsebino (ne glede na njeno ime) ne bi mogla obravnavati smiselno kot ponovne prošnje.