iuris
§ zakonZakon o mednarodni zaščiti · ZMZ-1 · velja od 24. 4. 2016

66. člen ZMZ-1

(postopek podaljšanja subsidiarne zaščite)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 10. 10. 2024Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1152/2023-16Upravno sodišče RS · 2024

    Ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. 2142-421/2022/10 (1222-16) z dne 25. 7. 2022 priznana subsidiarna zaščita do 3. 8. 2023, ni sporno, da je tožnik Prošnjo poslal 13. 7. 2023. Odločitev toženke, da je Prošnja vložena prepozno, ker ni vložena 30 dni pred 3. 8. 2023 je zato tudi po presoji sodišča na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZMZ-1 pravilna in zakonita.

  • VSRS Sklep X Ips 2/2023Vrhovno sodišče RS · 2023

    Na podlagi desetega odstavka 66. člena ZMZ-1 osebam, ki so v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite, do pravnomočne odločitve v tem postopku pripadajo pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona. Iz tega izhaja, da v takem postopku odločanje o statusu subsidiarne zaščite že po samem zakonu pomeni tudi odločitev o teh pravicah. Med njimi sta pravici do zdravstvenega in socialnega varstva (3. in 4. točka navedene določbe), ki sta temelj prej navedenim upravičenjem, za katere revident trdi, da jih je izgubil zaradi izgube statusa na podlagi izpodbijane sodbe. Zato gre za pravno razmerje, ki je po vsebini del spora, ki poteka pred Vrhovnim sodiščem v revizijskem postopku in je izpolnejna zakonska zahteva, da se z začasno odredbo lahko uredi samo stanje glede na sporno razmerje.

  • UPRS Sodba I U 2593/2017-14Upravno sodišče RS · 2018

    Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za podaljšanje statusa oddal 29. 9. 2017, kar pa ni v 30 dneh pred potekom njegovega statusa, ki mu je potekel 30. 9. 2017. Dodatno sodišče še pojasnjuje, da ker je tožniku subsidiarna zaščita potekla 30. 9. 2017, tožena stranka pa je tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite prejela šele 2. 10. 2017, to pomeni, da na dan, ko je tožena stranka prejela tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, tožnik te zaščite ni več imel, ker mu je dva dni pred tem že potekla. O podaljšanju pa ni mogoče odločati, če je ta pravica pred tem že ugasnila. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za uvedbo novega postopka. Tožnik je namreč podal vlogo na obrazcu, ki se nanaša na prošnjo za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite, na samem obrazcu pa ni posebej navedel razlogov za podaljšanje oziroma ponovno prošnjo, zato take vloge tožena stranka niti glede na vsebino (ne glede na njeno ime) ne bi mogla obravnavati smiselno kot ponovne prošnje.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 4. 2023
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 1. 5. 2021 · trenutno
  2. 16. 4. 2016 – 30. 4. 2021

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 8Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sodba I U 1152/2023-16
    Upravno sodišče RS · 10. 10. 2024

    Ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. 2142-421/2022/10 (1222-16) z dne 25. 7. 2022 priznana subsidiarna zaščita do 3. 8. 2023, ni sporno, da je tožnik Prošnjo poslal 13. 7. 2023. Odločitev toženke, da je Prošnja vložena prepozno, ker ni vložena 30 dni pred 3. 8. 2023 je zato tudi po presoji sodišča na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZMZ-1 pravilna in zakonita.

  • VSRS Sklep X Ips 2/2023
    Vrhovno sodišče RS · 18. 1. 2023

    Na podlagi desetega odstavka 66. člena ZMZ-1 osebam, ki so v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite, do pravnomočne odločitve v tem postopku pripadajo pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona. Iz tega izhaja, da v takem postopku odločanje o statusu subsidiarne zaščite že po samem zakonu pomeni tudi odločitev o teh pravicah. Med njimi sta pravici do zdravstvenega in socialnega varstva (3. in 4. točka navedene določbe), ki sta temelj prej navedenim upravičenjem, za katere revident trdi, da jih je izgubil zaradi izgube statusa na podlagi izpodbijane sodbe. Zato gre za pravno razmerje, ki je po vsebini del spora, ki poteka pred Vrhovnim sodiščem v revizijskem postopku in je izpolnejna zakonska zahteva, da se z začasno odredbo lahko uredi samo stanje glede na sporno razmerje.

  • UPRS Sodba I U 2593/2017-14
    Upravno sodišče RS · 10. 1. 2018besedilo 2016–2021

    Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za podaljšanje statusa oddal 29. 9. 2017, kar pa ni v 30 dneh pred potekom njegovega statusa, ki mu je potekel 30. 9. 2017. Dodatno sodišče še pojasnjuje, da ker je tožniku subsidiarna zaščita potekla 30. 9. 2017, tožena stranka pa je tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite prejela šele 2. 10. 2017, to pomeni, da na dan, ko je tožena stranka prejela tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, tožnik te zaščite ni več imel, ker mu je dva dni pred tem že potekla. O podaljšanju pa ni mogoče odločati, če je ta pravica pred tem že ugasnila. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za uvedbo novega postopka. Tožnik je namreč podal vlogo na obrazcu, ki se nanaša na prošnjo za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite, na samem obrazcu pa ni posebej navedel razlogov za podaljšanje oziroma ponovno prošnjo, zato take vloge tožena stranka niti glede na vsebino (ne glede na njeno ime) ne bi mogla obravnavati smiselno kot ponovne prošnje.