iuris
§ zakonZakon o zavarovalništvu · ZZavar-1 · velja od 22. 12. 2015

561. člen ZZavar-1

(dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja)

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 8. 2024Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1851/2023-10Upravno sodišče RS · 2024

    Tožnik je v upravnem postopku dal pooblastilo za zastopanje. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu, vročitev pa se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 ZUP. Ker je torej tožnik za zastopanje v postopku pred toženko pooblastil odvetniško družbo, ki ji sklep o podaljšanju postopka ni bil vročen, je bila vročitev navedenega sklepa nepravilno opravljena, kar je v okoliščinah konkretnega primera vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko bi toženka na podlagi drugega odstavka 435. člena ZZavar-1 morala razpisati ustno obravnavo. Toženka namreč ni sama pridobivala dokazov o relevantnih dejstvih, ampak se je v celoti oprla na listinsko dokumentacijo, ki ji jo je posredovala Zavarovalnica A., d. d., pri čemer se pisne izjave zavarovancev v bistvenem razlikujejo od tožnikovih trditev, ki jih je dal v postopku.

  • UPRS Sodba II U 73/2023-58Upravno sodišče RS · 2024

    Odločba Agencije za zavarovalni nadzor, ki je edina pristojna sprejeti odločitev o odvzemu dovoljenja zavarovalnemu zastopniku, mora biti izdana v skladu z določili 439. in 472. člena ZZavar-1 v zvezi z 214. členom ZUP. Tako ni dopustno, da se organ odločanja v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj sklicuje na ugotovitve prijaviteljice in povzema izjave prič (to je dopustno v prvi fazi postopka, torej v odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja), ki jih sam ni nikoli zaslišal, še manj pa stranki postopka omogočil soočenje z obremenilnimi pričami, zaradi česar gre tudi v tem delu postopka za kršitev pravil postopka in določil ZUP.

  • UPRS Sodba I U 228/2023-31Upravno sodišče RS · 2023

    Tožnik je na zahtevkih za predujme neupravičeno uporabil šifro zavarovalnega zastopnika B. B. in njegov podpis, da je z zavajanjem zlorabil zaupanje zavarovalcev C. C. in D. D. in E. E. s podajanjem nepopolnih informacij glede vlaganja zahtevkov za predujem ter glede spremembe na zavarovalnih policah ter glede sklepanja novih zavarovalnih polic z namenom neupravičene pridobitve dodatnih provizij za sklenjene police ter Zavarovalnici izročal dokumentacijo z neresničnimi podatki. Z navedenim ravnanjem je kršil načelo vestnosti in poštenja in ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ter kršil načelo zaupanja in zaščite pravic in koristi strank, posredoval netočne podatke o vsebini zavarovalne pogodbe in s tem nedopustno ravnal, pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe strankam ni dal točnih podatkov in natančnih pojasnil ter s tem kršil informiranost strank. Ker so se kršitve navedenih dobrih poslovnih običajev ponavljale v daljšem časovnem obdobju, je s tem podana hujša kršitev dobrih poslovnih običajev.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 10. 10. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 14. 10. 2025 · trenutno
  2. 29. 7. 2020 – 13. 10. 2025
  3. 18. 2. 2019 – 28. 7. 2020
  4. 14. 12. 2015 – 17. 2. 2019

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 9Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 8. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • UPRS Sodba I U 1851/2023-10
    Upravno sodišče RS · 22. 8. 2024besedilo 2020–2025

    Tožnik je v upravnem postopku dal pooblastilo za zastopanje. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu, vročitev pa se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 ZUP. Ker je torej tožnik za zastopanje v postopku pred toženko pooblastil odvetniško družbo, ki ji sklep o podaljšanju postopka ni bil vročen, je bila vročitev navedenega sklepa nepravilno opravljena, kar je v okoliščinah konkretnega primera vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko bi toženka na podlagi drugega odstavka 435. člena ZZavar-1 morala razpisati ustno obravnavo. Toženka namreč ni sama pridobivala dokazov o relevantnih dejstvih, ampak se je v celoti oprla na listinsko dokumentacijo, ki ji jo je posredovala Zavarovalnica A., d. d., pri čemer se pisne izjave zavarovancev v bistvenem razlikujejo od tožnikovih trditev, ki jih je dal v postopku.

  • UPRS Sodba II U 73/2023-58
    Upravno sodišče RS · 18. 6. 2024besedilo 2020–2025

    Odločba Agencije za zavarovalni nadzor, ki je edina pristojna sprejeti odločitev o odvzemu dovoljenja zavarovalnemu zastopniku, mora biti izdana v skladu z določili 439. in 472. člena ZZavar-1 v zvezi z 214. členom ZUP. Tako ni dopustno, da se organ odločanja v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj sklicuje na ugotovitve prijaviteljice in povzema izjave prič (to je dopustno v prvi fazi postopka, torej v odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja), ki jih sam ni nikoli zaslišal, še manj pa stranki postopka omogočil soočenje z obremenilnimi pričami, zaradi česar gre tudi v tem delu postopka za kršitev pravil postopka in določil ZUP.

  • UPRS Sodba I U 228/2023-31
    Upravno sodišče RS · 20. 6. 2023besedilo 2020–2025

    Tožnik je na zahtevkih za predujme neupravičeno uporabil šifro zavarovalnega zastopnika B. B. in njegov podpis, da je z zavajanjem zlorabil zaupanje zavarovalcev C. C. in D. D. in E. E. s podajanjem nepopolnih informacij glede vlaganja zahtevkov za predujem ter glede spremembe na zavarovalnih policah ter glede sklepanja novih zavarovalnih polic z namenom neupravičene pridobitve dodatnih provizij za sklenjene police ter Zavarovalnici izročal dokumentacijo z neresničnimi podatki. Z navedenim ravnanjem je kršil načelo vestnosti in poštenja in ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ter kršil načelo zaupanja in zaščite pravic in koristi strank, posredoval netočne podatke o vsebini zavarovalne pogodbe in s tem nedopustno ravnal, pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe strankam ni dal točnih podatkov in natančnih pojasnil ter s tem kršil informiranost strank. Ker so se kršitve navedenih dobrih poslovnih običajev ponavljale v daljšem časovnem obdobju, je s tem podana hujša kršitev dobrih poslovnih običajev.

  • UPRS Sklep II U 73/2023-11
    Upravno sodišče RS · 30. 3. 2023besedilo 2020–2025

    S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa odvzema dovoljenja, ni mogoče uspešno utemeljiti nastanka težko popravljive škode. Z vidika varovanja javnega interesa ne bi bilo sprejemljivo, da bi se tožniku ob ugotovljenih hujših kršitvah dobrih poslovnih običajev dopustilo, da še naprej (do pravnomočne odločitve sodišča) na podlagi izdanega dovoljenja opravlja posle zavarovalnega zastopnika.

  • UPRS Sklep in sodba II U 331/2021-16
    Upravno sodišče RS · 16. 2. 2023besedilo 2020–2025

    Z začetkom postopka osebnega stečaja se na podlagi 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, kar pomeni, da oseba nad katero je začet stečajni postopek ima omejeno poslovno sposobnost in ne more sklepati pogodb/poslov v imenu in za račun drugih. Oseba, ki je v postopku osebnega stečaja, ne sme razpolagati niti s svojim lastnim premoženjem, zato tudi ne more sklepati pogodb v imenu in za račun drugih. Posli zavarovalnega zastopanja pa so zlasti sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice, aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice

  • UPRS Sodba I U 1045/2022-16
    Upravno sodišče RS · 16. 11. 2022besedilo 2020–2025

    Skladno s 6. točko osmega odstavka 561. člena ZZavar-1 velja, da toženka odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja med drugim, če je bil nad zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom začet postopek osebnega stečaja. V tem upravnem sporu je torej relevantno le, ali je bil nad tožnikom začet postopek osebnega stečaja. Da je temu tako, je toženko obvestil tožnikov delodajalec, tožnik pa temu pravzaprav niti ne oporeka. Ob takšnem dejanskem stanju pa je toženka po presoji sodišča glede na zakonsko določbo 6. točke osmega odstavka 561. člena ZZavar-1 tožniku morala odvzeti dovoljenji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in posredovanja, saj ji to zakon jasno nalaga.

  • UPRS Sodba II U 354/2020-11
    Upravno sodišče RS · 22. 12. 2021besedilo 2020–2025

    Sodišče po pregledu ureditve v ZZavar-1 in ZPIZ-2 pritrjuje toženi stranki, da pokojninska družba ne opravlja in ne sme opravljati dejavnosti opravljanja zavarovalnih poslov, temveč v skladu z drugim odstavkom 330. člena ZPIZ-2 opravlja posle upravljanja pokojninskega sklada in storitev izplačevanja pokojninske rente. Zgolj podobnost glede vsebine ter načina poslovanja pokojninske družbe in zavarovalnice tako še ne pomeni, da je tožeča stranka z zaposlitvijo v pokojninski družbi pridobila izkušnje s področja zavarovalnih poslov, kot jih v 7. členu opredeljuje ZZavar-1.

  • UPRS Sodba II U 196/2018-15
    Upravno sodišče RS · 13. 3. 2019besedilo 2019–2020

    Tudi samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja, pod pogojem, da ima za opravljanje te dejavnosti dovoljenje tožene stranke. V primeru, ko ista oseba za isti s.p. hkrati opravlja tudi posle zavarovalnega zastopanja, mora ta oseba imeti tako dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja za s.p., kot tudi dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja kot zavarovalni zastopnik (fizična oseba).