62. člen ZPIZ-2
(odmera družinske pokojnine)
(1)Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 80 %, za dva v višini 90 %, za tri ali več pa v višini 100 % od osnove.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri na naslednji način: Odmera (v %) za enega družinskega člana Odmera (v %) za dva družinska člana Odmera (v %) za tri ali več družinskih članov 75 85 95
(3)Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz prvega ali drugega odstavka tega člena in se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini, določeni v prvem ali drugem odstavku tega člena in razdeli na enake dele glede na število družinskih članov, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu.
(4)Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno.
(5)Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci, ali
- v višini, določeni v prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ali
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.
(6)Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu otroku.
- VDSS sodba Psp 170/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Tožnik se lahko še samostojno giblje v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hrani, oblači in slači, obuva in sezuva, skrbi za osebno higieno ter zmore opravljati vsa druga življenjska opravila, nujna za ohranjanje življenja. Ker tožnik večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav nekatere s težavo, še opravlja sam, ne izpolnjuje pogojev, določenih v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 9. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 170/2015Višje delovno in socialno sodišče · 17. 9. 2015besedilo 2012–2025
Tožnik se lahko še samostojno giblje v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hrani, oblači in slači, obuva in sezuva, skrbi za osebno higieno ter zmore opravljati vsa druga življenjska opravila, nujna za ohranjanje življenja. Ker tožnik večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav nekatere s težavo, še opravlja sam, ne izpolnjuje pogojev, določenih v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.