47. člen KZ-1-UPB2
Denarna kazen
(1)Denarna kazen se izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca.
(2)Število dnevnih zneskov ne more biti manjše od deset in ne večje od tristo šestdeset, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa ne večje od tisoč petsto. Sodišče ga določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni, razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.
(3)Višino dnevnega zneska sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca na podlagi podatkov o njegovem zaslužku, drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega preživljanja in njegovih družinskih obveznosti. Dnevni znesek ne more biti višji od 1.000 eurov.
(4)Pri določanju višine dnevnega zneska sodišče upošteva podatke, ki ob izrekanju kazni niso stari več kot eno leto. Če sodišče podatkov za določitev višine dnevnega zneska ne more pridobiti ali bi bila njihova pridobitev povezana z nesorazmernimi težavami ali zamudo ali če gre za izdajo kaznovalnega naloga, višino dnevnega zneska določi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in drugih ugotovljenih okoliščin o premoženjskih razmerah storilca.
(5)V sodbi sodišče določi rok za plačilo denarne kazni, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh mesecev. Sodišče sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.
- VSK Sodba III Kp 34134/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi migracijami oz. nekontroliranimi prehajanji državnih meja, pomenijo ogrozitveni faktor za pravni red države in s tem tudi za varnost ljudi. Obtoženec, ki je tujec, je teritorij Republike Slovenije izkoristil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja zgolj z namenom hitrega in lahkega zaslužka ter kljub zavedanju možnosti prenosa in razširitve virusa COVID-19, kar kaže na njegove osebne okoliščine, ki predstavljajo resno grožnjo za javni red in mir Republike Slovenije. Glede na navedeno so podani vsi pogoji za izrek stranske kazni, izgona tujca iz države.
- VSK Sodba III Kp 59891/2019Višje sodišče v Kopru · 2020
Kršitev načela enakosti pred zakonom ni podana, saj te ni mogoče opirati zgolj na podlagi ene zadeve, ki v pritožbenem postopku sploh ni bila preizkušena, kot izhaja iz kazenskega vpisnika, ravno tako ne na podlagi števila tujcev, ki so bili spravljeni čez mejo. Že državna tožilka v končni besedi je izpostavila sodne odločbe, ki ovržejo zatrjevanje pritožnic o kršitvi načela enakosti, pritožbeno sodišče pa izpostavlja še pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki jih je preizkušalo tudi pritožbeno sodišče. Iz prej navedenih sodbe izhaja, da so bile obtožencem za enako kaznivo dejanje kot je obravnavano in na podlagi bistveno enakih okoliščinah, ki so vplivale na izrek kazni v obravnavani zadevi, izrečene zaporne kazni v trajanju enega leta in treh mesecev taka kazen je bila izrečena tudi v obravnavani zadevi oziroma v zadevi opravilna številka I K 26615/2019, kazen eno leto in štiri mesece zapora, izrečene denarne kazni pa so bile v vseh primerih višje. V 51. členu KZ-1 so določene meje omilitve kazni zapora, v drugem odstavku 51. člena omilitev kazni zapora v primeru priznanja krivde, vendar ta za obravnavano kazensko zadevo ni relevantna, saj obtoženca krivdo nista prizn
- VSK Sodba III Kp 43637/2017Višje sodišče v Kopru · 2017
Pritožnica ima prav, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni, vendar nima prav, da je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj, kot izhaja iz tretjega odstavka 359. člena ZKP, odločitev o takem predlogu ni obligatorna. Le v primeru, ko ima obsodilna sodba tako odločbo, se jo lahko s pritožbo izpodbija (prvi odstavek 374. člena ZKP). Če odločitev o načinu izvršitve kazni zapora ni vključena v izrek obsodilne sodbe, sodišče o predlogu odloči s posebnim sklepom (dvanajsti odstavek 86. člena KZ-1) in po postopku kot je določen v 129.a členu ZKP.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 10. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba III Kp 34134/2020Višje sodišče v Kopru · 1. 10. 2020
Kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi migracijami oz. nekontroliranimi prehajanji državnih meja, pomenijo ogrozitveni faktor za pravni red države in s tem tudi za varnost ljudi. Obtoženec, ki je tujec, je teritorij Republike Slovenije izkoristil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja zgolj z namenom hitrega in lahkega zaslužka ter kljub zavedanju možnosti prenosa in razširitve virusa COVID-19, kar kaže na njegove osebne okoliščine, ki predstavljajo resno grožnjo za javni red in mir Republike Slovenije. Glede na navedeno so podani vsi pogoji za izrek stranske kazni, izgona tujca iz države.
- VSK Sodba III Kp 59891/2019Višje sodišče v Kopru · 6. 8. 2020
Kršitev načela enakosti pred zakonom ni podana, saj te ni mogoče opirati zgolj na podlagi ene zadeve, ki v pritožbenem postopku sploh ni bila preizkušena, kot izhaja iz kazenskega vpisnika, ravno tako ne na podlagi števila tujcev, ki so bili spravljeni čez mejo. Že državna tožilka v končni besedi je izpostavila sodne odločbe, ki ovržejo zatrjevanje pritožnic o kršitvi načela enakosti, pritožbeno sodišče pa izpostavlja še pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki jih je preizkušalo tudi pritožbeno sodišče. Iz prej navedenih sodbe izhaja, da so bile obtožencem za enako kaznivo dejanje kot je obravnavano in na podlagi bistveno enakih okoliščinah, ki so vplivale na izrek kazni v obravnavani zadevi, izrečene zaporne kazni v trajanju enega leta in treh mesecev taka kazen je bila izrečena tudi v obravnavani zadevi oziroma v zadevi opravilna številka I K 26615/2019, kazen eno leto in štiri mesece zapora, izrečene denarne kazni pa so bile v vseh primerih višje. V 51. členu KZ-1 so določene meje omilitve kazni zapora, v drugem odstavku 51. člena omilitev kazni zapora v primeru priznanja krivde, vendar ta za obravnavano kazensko zadevo ni relevantna, saj obtoženca krivdo nista prizn
- VSK Sodba III Kp 43637/2017Višje sodišče v Kopru · 23. 11. 2017
Pritožnica ima prav, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni, vendar nima prav, da je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj, kot izhaja iz tretjega odstavka 359. člena ZKP, odločitev o takem predlogu ni obligatorna. Le v primeru, ko ima obsodilna sodba tako odločbo, se jo lahko s pritožbo izpodbija (prvi odstavek 374. člena ZKP). Če odločitev o načinu izvršitve kazni zapora ni vključena v izrek obsodilne sodbe, sodišče o predlogu odloči s posebnim sklepom (dvanajsti odstavek 86. člena KZ-1) in po postopku kot je določen v 129.a členu ZKP.