48. člen KZ-1-UPB2
Prepoved vožnje motornega vozila
(1)Storilcu kaznivega dejanja, ki je storil kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa kot voznica oziroma voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) motornega vozila, sme sodišče izreči prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.
(2)Sodišče določi čas trajanja kazni iz prejšnjega odstavka, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od dveh let, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe. Čas, prestan v zaporu oziroma v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja te kazni.
(3)Če je kazen iz prvega odstavka tega člena izrečena osebi, ki ima tuje dovoljenje za vožnjo motornega vozila, vključuje ta kazen prepoved uporabe tega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
(4)Z zakonom se lahko določi obvezen izrek prepovedi vožnje motornega vozila.
(5)Sodišče ne izreče oziroma ne izvrši prepovedi vožnje motornega vozila, če je vozniku motornega vozila izreklo varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
- VSK Sodba II Kp 39052/2014Višje sodišče v Kopru · 2017
Pritožnik je spregledal, da je sodišče dne 21.4.2016 glavno obravnavo začelo znova in na njej dokaza z zaslišanjem izvedenca M. B., ni izvedlo. Zato sodišče tudi ni imelo podlage, da bi se o izvedenskem mnenju dokazno opredelilo in posledično tudi ni moglo zagrešiti bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Čeprav je obramba obdolženca prvotno oporekala postavitvi drugega izvedenca, pa na glavni obravnavi 21.4.2016, ki se je, kot rečeno, začela znova, ni predlagala, da bi se v dokazne namene prebralo izvedensko mnenje M. B. oz. le tega neposredno zaslišalo. Ta dokaz bi sodišče prve stopnje v smislu 17. člena ZKP sicer lahko izvedlo tudi po uradni dolžnosti, vendar dopolnitev dokaznega postopka v navedeni smeri tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni potrebna.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Kp 39052/2014Višje sodišče v Kopru · 12. 1. 2017
Pritožnik je spregledal, da je sodišče dne 21.4.2016 glavno obravnavo začelo znova in na njej dokaza z zaslišanjem izvedenca M. B., ni izvedlo. Zato sodišče tudi ni imelo podlage, da bi se o izvedenskem mnenju dokazno opredelilo in posledično tudi ni moglo zagrešiti bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Čeprav je obramba obdolženca prvotno oporekala postavitvi drugega izvedenca, pa na glavni obravnavi 21.4.2016, ki se je, kot rečeno, začela znova, ni predlagala, da bi se v dokazne namene prebralo izvedensko mnenje M. B. oz. le tega neposredno zaslišalo. Ta dokaz bi sodišče prve stopnje v smislu 17. člena ZKP sicer lahko izvedlo tudi po uradni dolžnosti, vendar dopolnitev dokaznega postopka v navedeni smeri tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni potrebna.