44. člen ZTuj-2

Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija se izda tujcu, ki je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe. Javno veljaven izobraževalni program je po ZOFVI program katerekoli stopnje (osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja), po katerem se pridobi javno veljavna izobrazba.

Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi tožničine zahteve utemeljila le z njeno predkaznovanostjo, brez upoštevanja teže storjenega kaznivega dejanja in predvsem presoje tožničinega vedenja v času, ki je minil od storitve kaznivega dejanja. Zato njena dokazna ocena ni metodološko pravilna, torej vestna, skrbna ter analitično sintetično, kot taka pa ne omogoča ugotovitve o obstoju razlogov za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.

Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo d

Pojasnila v opisu prekrška, ki jih je podal prekrškovni organ v zvezi z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, da naj bi storilka delo opravljala v skladu z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2, tako niso zgolj indici, s katerimi je prekrškovni organ dokazoval storilkino nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji, temveč so konkretna opozorila, da storilka z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazili ni uspela izkazati, da bi njeno bivanje v Republiki Sloveniji bilo zakonito oz. da je delo opravljala skladno z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2. Sodišče prve stopnje, ki je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo očitno upoštevalo opis prekrška, kot izhaja iz opisa na podlagi petega odstavka 57. člena ZP-1, bi se zato moralo določneje opredeliti do trditev prekrškovnega organa o tem, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se kljub opravljanju dela storilkino prebivanje štelo za zakonito, in v okviru tega tudi podrobneje oceniti dokaze ter obrazložiti svojo dokazno oceno.

Izdano potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za namen študija tujcu namreč omogoča samo dovoljeno prebivanje v Republiki Sloveniji do odločitve o njegovi prošnji, ne more pa tujec na podlagi vložene prošnje iz 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti. Nedvomno je namen dovolitve prebivanja tujcu v Republiki Sloveniji zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija, predvsem omogočiti storilcu, da do odločitve o njegovi prošnji biva v Republiki Sloveniji in v tem času opravlja študijske obveznosti. V kolikor v te študijske obveznosti sodi tudi praktično usposabljanje na delovnem mestu oz. opravljanje obvezne prakse, pa mora biti izkazano, da tako delo ustreza pogojem iz petega odstavka 44. člena ZTuj-2, česar pa storilec s predloženimi dokazili in navedbami v zahtevi za sodno varstvo ni uspel izkazati.

Pogoj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija je po 44. členu ZTuj-2 dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa. Ker je tujec zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi skladno z določbo sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji lahko začasno (zakonito) prebival do dokončne odločitve o prošnji, ne more pa tujec na podlagi te vložene prošnje v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.

Tožnica (tujka) ni pridobila dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija iz 44. člena ZTuj-2 ter ob ugotovitvi vstopa v državo kot turistke in nadaljnji ugotovitvi, da je opravljala delo sobarice, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa.

Tujcu, ki je zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanje v RS, je lahko začasno (zakonito) prebival v RS do dokončne odločitve o prošnji, za kar mu je upravna enota izdala potrdilo. Ne more pa tujec na podlagi te prošnje v RS opravljati dela ali se zaposliti.

Stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine po petem odstavku 47. člena ZTuj-2, je lahko le tujec iz prvega odstavka omenjenega člena, saj je nosilec pravice, o kateri se odloča v postopku. V postopku, ko se podaljšuje veljavnost dovoljenja, izdanega zaradi povsem določenega razloga, ni dopustno upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za dovoljenje na drugi dejanski in pravni podlagi. Pritožnika v postopku izdaje upravnega akta nista nastopala v vlogi stranke ali stranskega udeleženca, zaradi česar ne moreta biti tožnika v upravnem sporu.

ZTuj-2 v 44. členu ne zahteva, da bi moral imeti prosilec status študenta. V tretjem odstavku 44. člena je sicer navedeno, da je pogoj za izdajo dovoljenja dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent. Vendar pa v tem določilu ne piše, da bi ta študent obvezno moral imeti tudi status študenta, saj je študent lahko tudi brez statusa študenta, kar pomeni, da je še vedno sprejet na študij, da ima pravico opravljati vse študijske obveznosti, le da nima statusa študenta, zaradi česar ni upravičen do nekaterih ugodnosti, ki veljajo le za študente.