27. člen ZTuj-1-UPB6

V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.

V času izdaje izpodbijane odločbe je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka nima sredstev za preživljanje, da je storila večje število prekrškov zoper javni red in mir ter da nima poravnanih zapadlih davkov in prispevkov. Zato je tožena stranka njeno prošnjo za dovoljenje za začasno prebivanje tujca v RS zavrnila skladno z določbami ZTuj-1.

Upravni organ je okoliščine glede davčnega dolga nepravilno obravnaval kot tisto dejstvo, da se tožnik ni oziroma se ne bo podrejal pravnemu redu RS. V domnevi, ki je zakonsko določena, gre namreč za neopredeljiv besedni pojem, ki ga je treba razlagati v zvezi z vsemi dejanskimi okoliščinami obravnavanega primera.

Tako prvostopni kot drugostopni organ sta pravilno ugotovila, da je podan razlog za razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje tožnika v Republiki Sloveniji (neobstoj zagotovljenih sredstev za preživljanje in obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije), na katerega sta se pri svoji odločitvi pravilno oprla upravna organa.

Tožena stranka je na podlagi zaslišanja tožnika ocenila, da je moč sklepati, da ne bo spoštoval pravnega reda RS, saj obstoja dvom, da bo resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč, da je iz izjave tožnika na zapisnik z dne 10. 11. 2010 med drugim razvidno, da ne ve višine plače, da pogodbe, ki je zapisana v slovenskem jeziku ne razume in da ne ve, ali je višina osebnega dohodka sploh zapisana, nadalje ne ve, koliko zaposlenih bo imelo podjetje na začetku, poleg tega ne ve naslova sedeža podjetja. Na vprašanje, ali so mu poznane funkcije delovnega mesta, na katerem bo delal in da naj jih nekaj navede pa je odgovoril, da je njegova glavna naloga služiti denar.

Prvostopenjski organ je utemeljeno sklepal, da če je bil tožnik štirikrat obsojen za kazniva dejanja v matični državi in dvakrat pravnomočno kaznovan za prekršek zoper javni red in mir v Sloveniji, obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožniku šele tokrat pravnomočne obsodbe upoštevala kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je to nova okoliščina, ki je prej še ni bilo, in sicer sta obe odločitvi o prekršku postali pravnomočni po zadnjem podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje in pred vložitvijo prošnje za ponovno podaljšanje bivanja.

Ugotovitev prvostopnega organa, „da prosilec nima več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, saj mu je dne 17. 7. 2008 pretekla veljavnost zadnjega izdanega dovoljenja za začasno prebivanje“ je preuranjena in protislovna ob trditvi v obrazložitvi, da tožnik „izdanega mu dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo od dne 4. 8. 2008 do dne 3. 8. 2009 vse do preteka njegove veljavnosti ni prevzel iz razlogov, ki jih tožena stranka ni ugotavljala“. Tožnik je imel zaradi uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka dejansko možnost šele v tožbi, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in da poda svojo ustno izjavo glede dejstev, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve ter izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njegovimi navedbami.

Upravna organa sta svojo odločitev oprla na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker sta prezrla odločbo ZZZS z dne 18. 3. 2010 (iz katere izhaja, da se tožniku odloži plačilo dolga iz naslova prispevkov za obveznost zdravstveno zavarovanje za čas 12 mesecev) oziroma se do navedenega dokaza nista opredelila niti nista njegove vsebine povzela v svojo obrazložitev. Prav tako pa se organ ni opredelil še do štirih listin izdajatelja ZZZS. Ker se tožena stranka do navedenih listin ni opredelila, niti ni ocenila njihove dokazne vrednosti je utemeljen tožbeni ugovor nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in ugovor bistvenih kršitev pravil upravnega postopka.

Po določilu 2. alineje 1. odstavka 44. člena ZTuj-1 pristojni organ razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, če naknadno nastopijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela pa se lahko izda tujcu, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (1. odstavek 32. člena ZTuj-1). Tožena stranka se je lahko oprla na uradne evidence, ki so izkazovale, da je bilo osebno delovno dovoljenje odjavljeno.