28. člen ZTuj-1-UPB6
(izdaja dovoljenja za prvo prebivanje)
(1)Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji se lahko izda samo kot dovoljenje za začasno prebivanje.
(2)Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji mora pridobiti tujec pred svojim vstopom v državo, če ni z zakonom drugače določeno.
(3)Prošnja za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se vloži pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, če je tako določeno s tem zakonom.
(4)Dovoljenje za prvo prebivanje se ne sme izdati za daljši čas od enega leta, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
- UPRS sodba in sklep U 2597/2006Upravno sodišče RS · 2006
Pravni institut dovoljenja bodisi iz 16(1)(e) ali 16(1)(c) člena Uredbe je sicer institut prava EU, vendar ga je treba interpretirati v povezavi z nacionalno ustavno in zakonsko ureditvijo, ker izhaja tudi iz Uredbe, ki v določilu 2. odstavka 3. člena državam daje t.i. klavzulo suverenosti. Iz nobene določbe Uredbe ni mogoče izpeljati razlage, da se dovoljenje za bivanje iz določila 9(1) člena Uredbe v povezavi z določilom 2(j) člena Uredbe nanaša zgolj na določbo 20(1)(e) člena v zvezi z določbo 16(1)(c) člena Uredbe, ki se nanaša na prosilce za azil, in da se dovoljenje za bivanje ne nanaša tudi na določbo 20(1)(e) člena v zvezi z določbo 16(1)(e) člena Uredbe, ki se nanaša na državljana tretje države, ki naj bi po mnenju Vrhovnega sodišča imel status tujca. Z vidika ciljev Uredbe je treba šteti, da gre v predmetni zadevi za enoten azilni postopek, saj so tožniki ves ta čas v Sloveniji in je do ustavitve azilnega postopka prišlo zaradi umika prošnje tožnikov, ki pa je bil sprožen ne zaradi tega, ker tožniki niso več hoteli, da bi se obravnavala njihova vloga za azil, ampak zaradi tega, da bi preprečili nezakonito premestitev v drugo državo (članico EU). Kadar pristojni organ n
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 11. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep U 2597/2006Upravno sodišče RS · 15. 11. 2006
Pravni institut dovoljenja bodisi iz 16(1)(e) ali 16(1)(c) člena Uredbe je sicer institut prava EU, vendar ga je treba interpretirati v povezavi z nacionalno ustavno in zakonsko ureditvijo, ker izhaja tudi iz Uredbe, ki v določilu 2. odstavka 3. člena državam daje t.i. klavzulo suverenosti. Iz nobene določbe Uredbe ni mogoče izpeljati razlage, da se dovoljenje za bivanje iz določila 9(1) člena Uredbe v povezavi z določilom 2(j) člena Uredbe nanaša zgolj na določbo 20(1)(e) člena v zvezi z določbo 16(1)(c) člena Uredbe, ki se nanaša na prosilce za azil, in da se dovoljenje za bivanje ne nanaša tudi na določbo 20(1)(e) člena v zvezi z določbo 16(1)(e) člena Uredbe, ki se nanaša na državljana tretje države, ki naj bi po mnenju Vrhovnega sodišča imel status tujca. Z vidika ciljev Uredbe je treba šteti, da gre v predmetni zadevi za enoten azilni postopek, saj so tožniki ves ta čas v Sloveniji in je do ustavitve azilnega postopka prišlo zaradi umika prošnje tožnikov, ki pa je bil sprožen ne zaradi tega, ker tožniki niso več hoteli, da bi se obravnavala njihova vloga za azil, ampak zaradi tega, da bi preprečili nezakonito premestitev v drugo državo (članico EU). Kadar pristojni organ n