88. člen ZDZdr
(1)Če oseba ne upošteva navodil koordinatorja nadzorovane obravnave v zvezi z načrtom nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki nadzira potek nadzorovane obravnave. Če gre za mladoletnika, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.
(2)Izvajalec zdravljenja duševnih motenj takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka o tem obvesti sodišče in predlaga uvedbo postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. V nujnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se nemudoma izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
(3)Če je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali socialno varstveni zavod, se izvajanje nadzorovane obravnave s sklepom sodišča zaključi na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice ali socialno varstvenega zavoda.
- VSL Sklep I Cp 87/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Izpolnjeni so pogoji za spremembo ukrepa nadzorovane obravnave. Podani so pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.
- VSL Sklep I Cp 2440/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
V primeru, ko se nadzorovana obravnava še ni pričela izvajati, je možno hujši ukrep izreči le ob pogoju, da se je zdravstveno stanje udeleženke poslabšalo tako, da z nadzorstveno obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja.
- VSL Sklep II Cp 961/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Ključna je ugotovitev izvedenca, da se pri nasprotni udeleženki še vedno kažejo simptomi paranoidne shizofrenije. Obstaja nevarnost, da lahko zaradi odklanjanja zdravil nastane t. i. rezidualna shizofrenija, ko pride zaradi bolezenskih procesov v možganih do takšne škode, da je tudi z zdravili ni več mogoče popraviti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 87/2020Višje sodišče v Ljubljani · 17. 1. 2020besedilo 2008–2023
Izpolnjeni so pogoji za spremembo ukrepa nadzorovane obravnave. Podani so pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.
- VSL Sklep I Cp 2440/2018Višje sodišče v Ljubljani · 11. 12. 2018besedilo 2008–2023
V primeru, ko se nadzorovana obravnava še ni pričela izvajati, je možno hujši ukrep izreči le ob pogoju, da se je zdravstveno stanje udeleženke poslabšalo tako, da z nadzorstveno obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja.
- VSL Sklep II Cp 961/2018Višje sodišče v Ljubljani · 4. 5. 2018besedilo 2008–2023
Ključna je ugotovitev izvedenca, da se pri nasprotni udeleženki še vedno kažejo simptomi paranoidne shizofrenije. Obstaja nevarnost, da lahko zaradi odklanjanja zdravil nastane t. i. rezidualna shizofrenija, ko pride zaradi bolezenskih procesov v možganih do takšne škode, da je tudi z zdravili ni več mogoče popraviti.
- VSL sklep II Cp 2985/2016Višje sodišče v Ljubljani · 18. 11. 2016besedilo 2008–2023
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.