87. člen ZDZdr
(1)Koordinator nadzorovane obravnave opravlja predvsem naslednje naloge:
- v sodelovanju z osebo in zastopnikom ter delovno skupino, ki jo imenuje direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj, in je sestavljena iz zdravnika, socialnega delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe in drugih, ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave, pripravi predlog načrta nadzorovane obravnave,
- koordinira potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave,
- osebi nudi celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.
(2)Koordinator nadzorovane obravnave je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
(3)Koordinator nadzorovane obravnave lahko od osebe zahteva, da se udeležuje določenih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v času nadzorovane obravnave zdravi v skladu z načrtom nadzorovane obravnave.
(4)Na podlagi sklepa sodišča iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju oziroma da zagotovi koordinatorju nadzorovane obravnave dostop do prostorov, kjer biva.
- VSLJ Sklep III Cp 980/2026Višje sodišče v Ljubljani · 2026
Nadzorovana obravnava je sistem, ki ga koordinira koordinator. Celostno podporo osebi tako nudi strokovni team, katerega delo koordinira koordinator.
- VSC Sklep II Cp 217/2025Višje sodišče v Celju · 2025
Pri ugotavljanju možnega izida brez zdravljenja v nadzorovani obravnavi gre res za ugotavljanje dejstev s stopnjo verjetnosti, ki pa mora biti, ker gre pri tej odločitvi za poseg v ustavne pravice nasprotnega udeleženca, ugotovljena z ustrezno stopnjo zanesljivosti.
- VSC Sklep II Cp 312/2021Višje sodišče v Celju · 2021
V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje. Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 5. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSLJ Sklep III Cp 980/2026Višje sodišče v Ljubljani · 27. 5. 2026
Nadzorovana obravnava je sistem, ki ga koordinira koordinator. Celostno podporo osebi tako nudi strokovni team, katerega delo koordinira koordinator.
- VSC Sklep II Cp 217/2025Višje sodišče v Celju · 5. 6. 2025
Pri ugotavljanju možnega izida brez zdravljenja v nadzorovani obravnavi gre res za ugotavljanje dejstev s stopnjo verjetnosti, ki pa mora biti, ker gre pri tej odločitvi za poseg v ustavne pravice nasprotnega udeleženca, ugotovljena z ustrezno stopnjo zanesljivosti.
- VSC Sklep II Cp 312/2021Višje sodišče v Celju · 27. 7. 2021besedilo 2008–2023
V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje. Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil.
- VSC Sklep II Cp 575/2018Višje sodišče v Celju · 17. 12. 2018besedilo 2008–2023
Sodišče je vezano na predlagani ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, kar pomeni, da zoper pridržano osebo ne sme odrediti težjega in v njegove človekove pravice bolj posegajočega ukrepa od predlaganega. Sodišče lahko na predlog psihiatrične bolnišnice osebi omeji pravico do gibanja (iz tretjega odstavka 12. člena ZDZdr). Na podlagi tega sklepa (iz tretjega odstavka 48. člena ZDZdr) lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju.
- VSL sklep I Cp 385/2016Višje sodišče v Ljubljani · 10. 2. 2016besedilo 2008–2023
Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.