45. člen ZVCP-1-UPB5
Približevanje križišču in razvrščanje
(1)Voznik, ki se približuje križišču, mora voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost.
(2)Ko se približuje križišču, se mora voznik na zadostni razdalji pred križiščem razvrstiti: – za zavijanje v levo – na levo stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo; – za vožnjo naravnost – na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo naravnost; – za zavijanje v desno – na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno; – kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje urejeno na tak način.
(3)Voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(4)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.
(5)Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
- VSL sodba II Cp 1847/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Zavarovanec toženke je vozil prehitro in zaradi ovire, ki jo je zanj predstavljalo drugo tožnikovo vozilo, ni zaviral. Drugo tožnikova ocena, da bo križišče lahko izpraznil, preden bo v križišče pripeljal zavarovanec toženke, ni bila pravilna. Nepravilno se je vključeval v promet na prednostni cesti. Odgovornost vsakega od voznikov zato znaša 50 %.
- VSRS Sodba I Ips 34/2011Vrhovno sodišče RS · 2011
Voznik glede na načelo zaupanja v prometu ni dolžan računati z zgolj splošno možnostjo, da lahko drugi udeleženci grobo kršijo cestnoprometne predpise in ni dolžan temu posebej prilagoditi svojo vožnjo, ki je sicer v skladu s predpisi.
- VSK sodba PRp 11/2009Višje sodišče v Kopru · 2009
Res je, da mora po določbi 3. odstavka 46. člena ZVCP-1 voznik, ki zavija na križišču desno, pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka. V obravnavani zadevi pa okoliščine, ki bi narekovale obdolžencu takšno ravnanje, še niso nastopile, saj je bil takrat kolesar še oddaljen, obdolženi pa je kolesarsko stezo s svojim vozilom zapiral, ker se je pred njim drugo vozilo zaradi nepričakovane ovire (pešcev) ustavilo.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 7. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 1847/2014Višje sodišče v Ljubljani · 16. 7. 2014
Zavarovanec toženke je vozil prehitro in zaradi ovire, ki jo je zanj predstavljalo drugo tožnikovo vozilo, ni zaviral. Drugo tožnikova ocena, da bo križišče lahko izpraznil, preden bo v križišče pripeljal zavarovanec toženke, ni bila pravilna. Nepravilno se je vključeval v promet na prednostni cesti. Odgovornost vsakega od voznikov zato znaša 50 %.
- VSRS Sodba I Ips 34/2011Vrhovno sodišče RS · 15. 9. 2011
Voznik glede na načelo zaupanja v prometu ni dolžan računati z zgolj splošno možnostjo, da lahko drugi udeleženci grobo kršijo cestnoprometne predpise in ni dolžan temu posebej prilagoditi svojo vožnjo, ki je sicer v skladu s predpisi.
- VSK sodba PRp 11/2009Višje sodišče v Kopru · 19. 2. 2009
Res je, da mora po določbi 3. odstavka 46. člena ZVCP-1 voznik, ki zavija na križišču desno, pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka. V obravnavani zadevi pa okoliščine, ki bi narekovale obdolžencu takšno ravnanje, še niso nastopile, saj je bil takrat kolesar še oddaljen, obdolženi pa je kolesarsko stezo s svojim vozilom zapiral, ker se je pred njim drugo vozilo zaradi nepričakovane ovire (pešcev) ustavilo.
- VSL sodba PRp 2272/2008Višje sodišče v Ljubljani · 14. 11. 2008
Po določbi 1. odstavka 30. člena ZVCP-1 mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Po določbi 2. odstavka navedenega določila pa mora voznik hitrost in način svoje vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem. Določba 2. odstavka navedenega določila res izrecno ne govori o oviri, vendar pa je že pojmovno izključena takšna razlaga zakona, da bi do tega prekrška lahko prišlo, ne da bi bila tudi ta hitrost vezana na pričakovanost ovire ali drugo nevarnost, ki jo voznik lahko predvidi. Določbo 2. odstavka 30. člena tega zakona je ob pravilni razlagi zakona treba tudi povezovati s 1. odstavkom 30. člena tega zakona. Hitrost vožnje je namreč odvisna od številnih okoliščin, voznik pa mora hitrost svoje vožnje stalno prilagajati tem okoliščinam, saj je od tega odvisna tako njegova varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Običajno je šteti, da je voznik vozil s primerno hitrostjo, če lahko pravočasno zaustavi svoje v