51. člen ZFPPIPP

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predmet delegacije iz razlogov smotrnosti je glede na takšno določbo torej prenos krajevne, ne pa stvarne pristojnosti.

V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče podati ugovora po poteku roka. Republika Slovenija ni pojem, temveč je kot država pravna oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti, s tem pa ima tudi sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Dolžnik je fizična oseba, ki je tudi samostojni podjetnik, zato ni jasno, zakaj pritožnik meni, da zoper njega ne bi bilo dovoljeno voditi postopka osebnega stečaja. Prebivališče stečajnega dolžnika je v Ljubljani, tam je tudi njegov poslovni sedež. Zato je za odločanje v tem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je tudi izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik se tudi moti, ko navaja, da je edini zakon o obdavčenju v Republiki Sloveniji Zakon o davku na dodano vrednost, saj imamo še druge davčne zakone, kot npr. o dohodnini, o davku od dohodka pravnih oseb. Predpis, ki ureja pobiranje davkov in tudi prispevkov, pa je Zakon o davčnem postopku, ki seznamu izvršilnih naslovov daje moč izvršilnega naslova.

Resničnosti dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v času vložitve predloga upnika (23. 12. 2014) pritožnik ne more uspešno izpodbiti zgolj s pritožbenim sklicevanjem, da ima že vrsto let prijavljeno stalno prebivališče v Italiji. V dokaz je namreč predložil zgolj potrdilo matičnega urada Občine Gorica, da ima od 4. 10. 2004 prijavljeno stalno prebivališče v G. na naslovu V. To potrdilo je bilo namreč izdano že 3. 8. 2010, zato ne more imeti nobene dokazne vrednosti glede okoliščine, na katerem naslovu je imel pritožnik prijavljeno stalno prebivališče na dan vložitve predloga upnika, to je več kot štiri leta kasneje. Tudi potrdilo Občine Špeter, Pokrajina Videm, iz katerega izhaja, da je pritožnik na dan 11. 2. 2015 vpisan v register prebivalstva na naslovu S., ne izključuje dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je imel pritožnik dne 23. 12. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Upnik, ki je vložil prijavo na sodišče, bi moral vedeti, da mora vsako pravno sredstvo vložiti na sodišče in ne upravitelju. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica upnika opozoriti na pravilno izvrševanje njegovih procesnih pravic v smislu 12. člena ZPP, elektronsko sporočilo šteti za pravočasen ugovor in ga posredovati pristojnemu sodišču v odločanje. Besedna razlaga prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, da je „s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih ...“, napotuje na nedovoljenost pritožbenih razlogov in ne na nedovoljenost pritožbe. Slednje pa pomeni, da mora sodišče druge stopnje kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upoštevanje davka na dodano vrednost, ki nesporno in v okviru ugotovljenega dejanskega stanja ni bil prerekan, predstavlja zmotno materialnopravno uporabo določbe 2. točke četrtega odst

Ločitvene pravice pridobljene na podlagi predhodne odredbe, izdane pred začetkom stečajnega postopka, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče uveljavljati.

Vpis sedeža v sodni register nima oblikovalnih učinkov, temveč se z vpisom ta podatek o družbi samo objavi. Sedež dolžnika je spremenjen (v Novem mestu), že od sprejetja spremembe družbene pogodbe, to je od 7. 5. 2015, in ne šele od vpisa te spremembe v sodni register 16. 7. 2015. Sklicevanje novomeškega sodišča na ustalitev pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP, ker naj bi do spremembe sedeža dolžnika prišlo po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, tako ni utemeljeno.

Za presojo pristojnosti za odločanje v stečajnem postopku, ki se ravna po sedežu dolžnika, je praviloma odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka.

ZFPPIPP v 1. točki 2. odstavka 52. člena določa, da je za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika, če ima dolžnik stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, pristojno sodišče na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče. ZFPPIPP pa tudi ne ZPP pojma stalnega prebivališča ne definirata. Splošno sprejeto pa je stališče, da sta za opredelitev pojma stalnega prebivališča pomembna dva elementa: objektivni – dejansko prebivanje in subjektivni element – namen trajno prebivati v nekem kraju. Stalno prebivališče se glede na navedeno ugotavlja po navedenih objektivnih in subjektivnih elementih. Uporaba podatkov iz Centralnega registra prebivalstva ni obvezna in podatki iz njega niso izključujoči.

Za odločanje v postopku osebnega stečaja je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, saj so pristojnosti v stečajnem postopku, kot so urejene v 52. členu ZFPPIPP, izključne.