iuris
§ zakonZakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju · ZFPPIPP · velja od 15. 1. 2008

444.a člen ZFPPIPP

(premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 4. 2018Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba in sklep II Ips 180/2016Vrhovno sodišče RS · 2018

    Vrednost spornega predmeta pri eventualni kumulaciji se ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Aktivni družbeniki izbrisane družbe niso aktivno procesno legitimirani za vlaganje tožb za uveljavljanje terjatev izbrisane pravne osebe niti v svojo korist niti v korist izbrisane družbe. Iz odločbe 443. člena ZFPPIPP namreč jasno izhaja, da pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe (kamor spadajo tudi terjatve izbrisane pravne osebe) ne pripade avtomatično bivšim družbenikom izbrisane pravne osebe, ampak se nad njimi izvede stečajni postopek oziroma likvidacija. Procesno legitimacijo za izterjavo terjatve zoper toženko bi ob predpostavki začetega stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem namreč imel stečajni upravitelj (245. člen in 2. točka prvega odstavka 320. člena, oba v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

  • VSM Sklep I Ip 72/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018

    Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala. V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.

  • VSL Sklep IV Cpg 883/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017

    Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 4. 2018
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • VSRS Sodba in sklep II Ips 180/2016
    Vrhovno sodišče RS · 26. 4. 2018

    Vrednost spornega predmeta pri eventualni kumulaciji se ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Aktivni družbeniki izbrisane družbe niso aktivno procesno legitimirani za vlaganje tožb za uveljavljanje terjatev izbrisane pravne osebe niti v svojo korist niti v korist izbrisane družbe. Iz odločbe 443. člena ZFPPIPP namreč jasno izhaja, da pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe (kamor spadajo tudi terjatve izbrisane pravne osebe) ne pripade avtomatično bivšim družbenikom izbrisane pravne osebe, ampak se nad njimi izvede stečajni postopek oziroma likvidacija. Procesno legitimacijo za izterjavo terjatve zoper toženko bi ob predpostavki začetega stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem namreč imel stečajni upravitelj (245. člen in 2. točka prvega odstavka 320. člena, oba v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

  • VSM Sklep I Ip 72/2018
    Višje sodišče v Mariboru · 8. 3. 2018

    Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala. V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.

  • VSL Sklep IV Cpg 883/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 29. 11. 2017

    Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.

  • VSL Sklep II Ip 2167/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 19. 9. 2017

    Iz končnega seznama bi morala zato, da bi sodišče ohranilo v veljavi ločitveno pravico, pridobljeno v tem postopku, izhajati tudi ločitvena pravica upnika, pridobljena v tem postopku. V kolikor jo je (prvotni) upnik pravočasno prijavil v stečajnem postopku in meni, da bi mu morala biti priznana, bi moral to priznanje doseči v okviru stečajnega postopka, z uvrstitvijo te ločitvene pravice na osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je imel na voljo tudi pravno sredstvo - ugovor zoper osnovni seznam preizkušanih terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev. V izvršilnem postopku namreč sodišče (le še) sledi pravnomočnemu sklepu o preizkusu terjatev.

  • VSL sodba II Cp 1147/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 24. 6. 2015

    Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.

  • VSL sklep I Ip 3712/2014
    Višje sodišče v Ljubljani · 8. 10. 2014

    Sklep je v delu, kjer je sodišče napotilo upnike, da predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisanega dolžnika, napotitveni in po svoji naravi pomeni sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena.

  • VSL sklep I Ip 4630/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 5. 2012

    Upniki nepremičninske izvršbe so v okviru dispozicij, ki jih daje 444.a člen ZFPPIPP, samostojne stranke in ima vsak upnik možnost predlagati stečaj, zato lahko posledično sodišče prve stopnje tudi vsakega upnika napoti, da predlaga uvedbo stečajnega postopka. Če do predloga uvedbe stečajnega postopka ne bo prišlo, bodo nastopile pravne posledice ustavitve izvršilnega postopka.

  • VSL sklep I Ip 1902/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 6. 2011

    Aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe v skladu s 442. členom ZFPPIPP niso univerzalni pravni nasledniki družbe, ampak v skladu s šestim odstavkom 442. člena tega zakona le solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, če so izpolnjeni pogoji v smislu 442. člena ZFPPIPP. V primeru, da se v izvršilnem postopku najde premoženje izbrisane družbe, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad tem premoženjem lahko opravi le stečajni postopek.