VSL Sklep Cst 89/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da se dolžnikov položaj zaradi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, ki bi ga sodišče zaradi neobstoja premoženja moralo končati brez razdelitve upnikom, odpusta obveznosti pa dolžnik ni predlagal, ne bi v ničemer izboljšal. Zaključilo je, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka, zaradi česar je predlog zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da lahko predlog za odpust obveznosti vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Pogoj, da bi moral dolžnik že ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja vložiti tudi predlog za odpust obveznosti, ne izhaja iz nobene zakonske določbe.

6Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP).

7Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako ne, da nima nobenega premoženja. Iz njegovih navedb izhaja, da ni zaposlen. To pomeni, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen.

8Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti, vendar dolžnik takšnega predloga ni vložil. Ker primarnega namena ni mogoče doseči, dolžnik pa predloga za odpust obveznosti ni vložil, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka. Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (398. člen ZFPPIPP), vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namena tega postopka.

9Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dolžniku še pojasnjuje, da s tem ni odločeno, da se postopek osebnega stečaja sploh ne more več začeti. Dolžnik bo lahko vložil nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, če se bo odločil hkrati vložiti tudi predlog za odpust obveznosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.