264.a člen ZFPPIPP

Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je tista, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od pogodbenih strank obveznosti ni izpolnila v celoti (drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP). Morebitno slabo izpolnjevanje dela obveznosti s strani ene same stranke ni znak dejanskega stanu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Že na temelju besedila zakona je torej mogoče sklepati, da ni odločilno, ali je ena stranka do začetka stečajnega postopka kršila pogodbene obveznosti, druga pa jih ni. Tudi če je ena stranka kršila del svojih pogodbenih obveznosti, ostane namreč zavezana k njihovi izpolnitvi tudi še po začetku stečajnega postopka, razen če stečajni upravitelj odstopi od pogodbe. Odločilna je torej zaveza strank, ki ne sme biti v celoti izpolnjena do začetka postopka, ne kakovost resnično opravljenih dajatev ali storitev.

Vtoževana terjatev na plačilo neplačanih računov ni terjatev iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Ker je terjatev tožnice nastala po uvedbi stečaja, je tožnica ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

S tem, ko upnik, ki ima pravico do zunajsodnega poplačila svoje terjatve, ločitveno pravico prijavi v stečajnem postopku, ne izgubi pravice, da še vedno opravi zunajsodno prodajo premoženja. V primeru, da znesek terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, mora presežek te terjatve prijaviti v stečajnem postopku, če želi priti do poplačila, saj se v tem delu poplača iz splošne razdelitvene mase. V obravnavanem primeru gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Ko mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja. Prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP ne ločuje med zavarovanjem, ki bi bilo dano že ob sklenitvi pravnega posla, iz katerega izvira terjatev, in zavarovanjem, ki bi ga stečajni dolžnik dal šele naknadno, po začetku stečajnega postopka.

Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij). Zgolj nestrinjanje s postopanjem sodišča ne more biti razlog za izločitev razpravljajoče sodnice. V tej pogodbi se je neznana oseba, ki je pritožnik noče razkriti (založnik sredstev), zavezala, da bo pritožniku za nakup starega avtomobila Polo 1.2 letnik 2002 založila sredstva v višini 2.300,00 EUR, pritožnik (določen kot vračnik usluge) pa mu naj bi nudil brezplačni prevoz tako, da se posojeni znesek izravna s prevoznimi stroški pritožnika. Pogodba o nakupu starega avtomobila Polo in v zvezi s tem dogovorjeno financiranje nakupa ni finančna pogodba oziroma dogovor o izravnavi 24.a člena ZFPPIPP, četudi je v 2. členu Dogovora navedeno, da se obveznosti pogodbenih strank izravnajo.

Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati. Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.