34. člen ZPOP-1

Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj. Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.

Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti.

Javnega razpisa in na tej podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju ni mogoče opredeliti kot javne obljube nagrade po 207. členu OZ iz dveh razlogov: (1) ker posledica uspeha na javnem razpisu ni pridobitev konkretne koristi, pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, (2) in ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije, ki je bila tožencu podeljena v določbah ZPOP-1. Faza, ki sledi izdaji sklepa o izbiri, in sicer vabilo k ponudbi, prejem ponudbe in ob soglasju volj morebitna sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ni več v sferi javnega prava, pač pa gre za sklenitev civilnopravne pogodbe med seboj prirejenih pogodbenih strank.

V zadevi, ko je izvajalec na podlagi javnega pooblastila izvedel javni razpis, gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP, kjer se smiselno uporablja upravni postopek. ZPOP-1 v 34. členu izrecno določa, da zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca razpisa iz 29. in 30. člena tega zakona (ki se nanašata na sklep o izboru prejemnikov sredstev in na obvestilo neizbranim kandidatom) ni pritožbe. Glede na to bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev po ZUP; pa še to le, če bi šlo za spremembo odločitve in ne za spremembo razlogov v obrazložitvi odločbe, kar je organ storil v predmetni zadevi.

Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.