21. člen ZOUTI-UPB3
Z globo od 2.000 do 33.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če proizvaja ali prodaja cigarete, ki vsebujejo več kot 12 mg katrana na cigareto (drugi odstavek 6. člena); 2. če od 1. januarja 2004 proizvaja ali prodaja cigarete za Republiko Slovenijo in države članice Evropske unije, od 1. januarja 2007 pa tudi za izvoz v druge države, ki vsebujejo več kot 10 mg katrana na cigareto, 1 mg nikotina na cigareto in 10 mg ogljikovega monoksida na cigareto (tretji odstavek 6. člena); 3. če proizvaja ali prodaja cigarete, ki nimajo na bočni strani embalaže natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega monoksida vsebuje posamezna cigareta (8. člen), na način, kot ga določa prvi odstavek 9.c člena tega zakona, oziroma imajo natisnjene napačne podatke; 4. če proizvaja ali prodaja tobačne izdelke, ki nimajo na prednji strani embalaže in zunanje embalaže natisnjenega enega od opozoril iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, na način, kot ga določata drugi in tretji odstavek 9. člena tega zakona ter prvi odstavek 9.c člena tega zakona; 5. če proizvaja ali prodaja tobačne izdelke, ki nimajo na zadnji strani embalaže in zunanje embalaže natisnjenega enega od opozoril iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, na način, kot to določata peti in šesti odstavek 9. člena tega zakona ter prvi odstavek 9.c člena tega zakona; 6. če prodaja tobačne izdelke za žvečenje in za njuhanje, ki nimajo na najbolj vidni površini embalaže in zunanje embalaže, razen na dodatnih prozornih ovojih, ki se uporabljajo za prodajo na drobno, natisnjenega opozorila iz prvega odstavka 9.a člena tega zakona, na način iz drugega odstavka 9.a člena tega zakona in prvega odstavka 9.c člena tega zakona; 7. če prodaja tobačne izdelke, razen cigaret in tobačnih izdelkov za žvečenje in za njuhanje, v embalaži, katere najbolj vidna površina presega 75 cm2, in nima na prednji in zadnji strani embalaže v obsegu najmanj 22,5 cm2 natisnjenega opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona na način, kot ga določa prvi odstavek 9.c člena tega zakona; 8. če prodaja tobačne izdelke, ki imajo podatke iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ter opozorila iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona in prvega odstavka 9.a člena tega zakona natisnjene na tobačni znamki, nalepljeni na embalaži (drugi odstavek 9.c člena); 9. če prodaja tobačne izdelke v nasprotju s tretjim odstavkom 9.c člena tega zakona; 10. če prodaja tobačne izdelke brez označbe serijske številke ali ekvivalenta (četrti odstavek 9.c člena tega zakona); 11. če prodaja tobačne izdelke, ki imajo na embalaži in zunanji embalaži uporabljena besedila, imena, blagovne znamke, simbole oziroma druge znake, ki napeljujejo na to, da je določen tobačni izdelek manj škodljiv (peti odstavek 9.c člena tega zakona); 12. če sponzorira ali oglašuje tobak in tobačne izdelke (prvi odstavek 10. člena); 13. če oglašuje izdelke, ki ne sodijo med tobak in tobačne izdelke, vendar s svojim videzom in namenom uporabe neposredno vzpodbujajo k potrošnji tobaka in tobačnih izdelkov (tretji odstavek 10. člena); 14. če oglašuje tobak in tobačne izdelke v nasprotju z 11. členom tega zakona; 15. če prodaja tobačne izdelke osebam, mlajšim od 18 let, ali če prepovedi prodaje ne objavi na vidnem mestu ali če prodaja tobačne izdelke oseba, mlajša od 18 let (14. člen); 16. če prodaja tobačne izdelke iz avtomatskih naprav (drugi odstavek 14. člena); 17. če prodaja cigarete in druge tobačne izdelke izven izvirne embalaže proizvajalca (tretji odstavek 14. člena); 18. če prodaja tobak za oralno uporabo (četrti odstavek 14. člena); 19. če ne zagotovi spoštovanja prepovedi kajenja v javnih ali delovnih prostorih (16. člen); 20. če kadilnice ne ustrezajo pogojem iz 17. člena tega zakona; 21. če se ne ravna po določbi 18.a člena in določbi 18.b člena tega zakona; 22. če se ne ravna po odločbi iz 20. člena tega zakona. Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 800 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Za prekrške iz 1. do 12., 17. in 18. točke prvega odstavka tega člena se poleg globe izreče tudi varstveni ukrep obveznega odvzema tobačnih izdelkov, ki so predmet prekrška, za prekršek iz 16. točke prvega odstavka tega člena pa tudi odvzem avtomatskih naprav.
- VDSS Sodba Pdp 102/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar - specialist. Med strankama ni bilo sporno, da je spornega dne na svojem delovnem mestu pri stroju v delovni hali kadil, pri tem pa ga je zalotil nadrejeni delavec. Kajenje v delovnih halah oziroma zaprtih prostorih pri toženi stranki je bilo prepovedano tako na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), kot tudi na podlagi 2. in 3. člena v času storjene kršitve pri toženi stranki veljavnih Navodil za zagotavljanje in spoštovanje prepovedi kajenja. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da tudi sankcija, izrečena v disciplinskem postopku, lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja. Delodajalec kajenje svojih delavcev med delovnim časom lahko dopušča (seveda v za to namenjenih prostorih), vendar to ni njegova zakonska dolžnost.
- VSL sodba PRp 674/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Ker se mora sodba, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, nanašati le na osebo, navedeno v odločbi (subjektivna identiteta) in na dejanje, ki je predmet odločbe o prekršku (objektivna identiteta), sodišče ne sme spreminjati opisa dejanja v odločbi.
- VSRS Sodba IV Ips 117/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 102/2017Višje delovno in socialno sodišče · 18. 5. 2017
V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar - specialist. Med strankama ni bilo sporno, da je spornega dne na svojem delovnem mestu pri stroju v delovni hali kadil, pri tem pa ga je zalotil nadrejeni delavec. Kajenje v delovnih halah oziroma zaprtih prostorih pri toženi stranki je bilo prepovedano tako na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), kot tudi na podlagi 2. in 3. člena v času storjene kršitve pri toženi stranki veljavnih Navodil za zagotavljanje in spoštovanje prepovedi kajenja. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da tudi sankcija, izrečena v disciplinskem postopku, lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja. Delodajalec kajenje svojih delavcev med delovnim časom lahko dopušča (seveda v za to namenjenih prostorih), vendar to ni njegova zakonska dolžnost.
- VSL sodba PRp 674/2013Višje sodišče v Ljubljani · 19. 9. 2013
Ker se mora sodba, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, nanašati le na osebo, navedeno v odločbi (subjektivna identiteta) in na dejanje, ki je predmet odločbe o prekršku (objektivna identiteta), sodišče ne sme spreminjati opisa dejanja v odločbi.
- VSRS Sodba IV Ips 117/2012Vrhovno sodišče RS · 15. 1. 2013
Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).