458. člen ZPP-UPB3

Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.

V skladu z določbo 452. člena ZPP je toženka smela odgovoriti v svoji drugi pripravljalni vlogi le na navedbe tožnice v njeni drugi pripravljalni vlogi, vloženi z dne 27. 2. 2019, zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (čeprav jih je povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe) toženkinih trditev o teh novih dejstvih. Zato so tudi v pritožbi podane navedbe v zvezi s poračunom ogrevanja v sezoni 2016/2017 v višini 370,00 EUR in da bi ji ta znesek tožnica morala šteti kot preplačilo ter da (smiselno) tožnica storitve ogrevanja ni opravila, nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) in jih pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ni obravnavalo.

Pritožbeni očitek je neutemeljen, saj je o sodbi presenečanja mogoče govoriti tedaj, če sodišče opre svojo odločitev na pravno podlago, na katero niti ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in zato ni navajala dejstev, ki so glede na presenetljivo pravno podlago, bistvenega pomena. Drugačna presoja sodišča prve stopnje ob nespremenjenih trditvah pravdnih strank in na podlagi teh trditev ugotovljenega dejanskega stanja, pa ne more pomeniti sodbo presenečenja. Očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se ne da preizkusiti in da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ni utemeljen, ker je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podalo razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožba pa pod ta očitek skriva lastno dokazno oceno in očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično pritožbeno neutemeljen očitek o zmotni uporabi materialnega prava.

Tožnik je lastnik nepremičnine na območju organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, ki ga izvaja tožnica. Skladno z relevantnim odlokom občine je zavezan biti vključen v sistem ravnanja z odpadki in dolžan kot uporabnik storitev plačevati zaračunane storitve, saj ima organiziran odvoz odpadkov.

Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v položaju do upnika, s čimer dolžnik postane prost svojih obveznosti. Pogoj za nastop te posledice je privolitev upnika, ki lahko svojo privolitev izrazi tako z izrecno izjavo volje, kot tudi s konkludentnimi ravnanji, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Takšno ravnanje pa med drugim lahko predstavlja tudi izstavitev računov za opravljene storitve prevzemniku in posledična tožba zoper prevzemnika na tej podlagi.

V skladu s 105.a členom ZPP se šteje, da je pritožba umaknjena, če sodna taksa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, ni plačana.