Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)

(1)(prenehal veljati)

(2)( prenehal veljati)

(3)( prenehal veljati)

(4)( prenehal veljati)

(5)( prenehal veljati)

(1)Agencija je pravna oseba javnega prava.

(2)Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je agencija samostojna in neodvisna. Agencija in člani njenih organov pri opravljanju nalog agencije, določenih s tem ali drugim zakonom, niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli drugih organov.

(3)Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.

(4)Sedež agencije je v Ljubljani.

(5)Agencija v okviru razpoložljivih sredstev znotraj finančnega načrta tekočega leta sama določi število zaposlenih. Za plače zaposlenih v agenciji velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 58/08), pri čemer obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, določi agencija sama v okviru razpoložljivih sredstev znotraj finančnega načrta tekočega leta.

(6)Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti agencija upošteva tudi morebiten vpliv sprejetih ukrepov na finančno stabilnost držav članic.

(7)Agencija s svojim delovanjem spodbuja sodelovanje med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države in države gostiteljice.

Agencija ima poslovnik, ki določa podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje agencije.

Agencija ima pečat, na katerem sta ime »Agencija za trg vrednostnih papirjev« in grb Republike Slovenije.

(1)Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov.

(2)Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vključevati podatke o javnih ponudbah finančnih instrumentov, trgovanju na borznih trgih s podatki o obsegu in sestavi prometa s finančnimi instrumenti, uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borzne trge in trgovanju s finančnimi instrumenti zunaj njih.

(3)Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije do 30. junija tekočega leta.

(1)Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o svojem delu.

(2)Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije do 30. junija tekočega leta.

Organa agencije sta svet in direktor oziroma direktorica agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor agencije).

(1)Svet sestavlja pet članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: člani sveta), od katerih je eden predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) sveta.

(2)Direktor agencije je po funkciji tudi predsednik sveta.

(3)Predsednik in člani sveta so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, ki jih enkrat letno določi svet na predlog predsednika sveta.

(4)Svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku sveta in direktorju agencije pri pripravi in izvedbi seje. Sekretar sveta zagotavlja pomoč pri organizaciji dela sveta, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, za sklice sej, vodenje zapisnikov, arhiviranje ter opravlja druge strokovne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta in izvajanje administrativnih del v zvezi z delom sveta. Sekretarja na predlog predsednika sveta imenuje svet izmed zaposlenih v agenciji. Sekretar je upravičen do 70% sejnine člana sveta iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1)Direktor svojo funkcijo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z Agencijo.

(2)Funkcija člana ali direktorja agencije ni združljiva:

1.s funkcijo člana organa vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe, banke, družbe za upravljanje, izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu, ali druge osebe, ki mora za opravljanje svojih storitev ali poslov po tem ali drugem zakonu pridobiti dovoljenje agencije,

2.če ima oseba skupaj z osebami, ki so z njo povezane na način iz drugega odstavka 377. člena tega zakona, kvalificirani delež v pravni osebi iz 1. točke tega člena,

3.s funkcijami v organih političnih strank, državnih organih, organih lokalnih skupnosti,

4.z opravljanjem druge pridobitne dejavnosti, razen znanstvenoraziskovalnega dela, če je ta dejavnost v nasprotju z interesi agencije,

5.z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivala na njeno neodvisnost ali bi lahko bila v nasprotju z interesi agencije.

(3)Direktor agencije lahko po imenovanju nastopi svojo funkcijo šele, ko svoj položaj uskladi s prvim in drugim odstavkom tega člena. Član sveta lahko po imenovanju nastopi svojo funkcijo šele, ko svoj položaj uskladi z drugim odstavkom tega člena. Usklajenost in nastop funkcije ugotavlja svet na predlog direktorja agencije.

(4)Direktor agencije mora svoj položaj uskladiti s prvim in drugim odstavkom tega člena v treh mesecih po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka sklep Državnega zbora Republike Slovenije o imenovanju preneha veljati. Član sveta mora svoj položaj uskladiti z drugim odstavkom tega člena v treh mesecih po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka sklep Državnega zbora Republike Slovenije o imenovanju preneha veljati.

(1)Direktorja agencije in člane sveta agencije imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.

(2)Člani sveta in direktor agencije se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.

(3)Vlada Republike Slovenije obvesti Državni zbor Republike Slovenije o izteku mandata direktorja oziroma mandata člana sveta agencije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.

(4)Vlada Republike Slovenije objavi v 30 dneh po posredovanju obvestila iz tretjega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za direktorja oziroma člana sveta agencije.

(5)Predloge na podlagi četrtega odstavka tega člena je potrebno poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

(6)Izmed prijavljenih kandidatov za direktorja oziroma člane sveta agencije Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga kandidate za direktorja oziroma člane sveta agencije, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Predlog poda v 30 dneh po izteku roka iz petega odstavka tega člena. Vsak predlog izbranega kandidata, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije, mora biti obrazložen in priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo.

(7)Državni zbor Republike Slovenije mora glasovati o predlaganem kandidatu za direktorja oziroma člane sveta agencije v 30 dneh po prejemu predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

(8)Če predlagani kandidat za direktorja oziroma člana sveta agencije ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije o tem takoj obvesti Vlado Republike Slovenije, ki v 14 dneh sporoči predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev direktorja oziroma člana sveta agencije.

(9)Direktor agencije oziroma član sveta agencije je predčasno razrešen z dnem, ko Državni zbor Republike Slovenije ugotovi, da je nastopil eden od razlogov iz 479. člena tega zakona.

(10)Zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o razrešitvi direktorja oziroma člana sveta agencije je možno sprožiti upravni spor.

(11)Če je direktor agencije predčasno razrešen v skladu s 487. členom tega zakona, svet agencije do imenovanja novega direktorja agencije, vendar največ za šest mesecev, ne glede na določbe tega člena imenuje vršilca dolžnosti direktorja agencije. V času do imenovanja vršilca dolžnosti direktorja tekoče posle agencije opravlja namestnik predsednika sveta agencije.

Za člana sveta je lahko imenovana samo oseba:

1.ki je državljan Republike Slovenije,

2.ki ima univerzitetno izobrazbo in

3.ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora.

Član sveta se sme predčasno razrešiti:

1.če to sam zahteva,

2.če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora,

3.če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje funkcije,

4.če krši obveznost varovanja zaupnih informacij, določeno v tem ali drugem zakonu,

5.če krši obveznosti iz 489. člena tega zakona,

6.če stori prepovedano ravnanje zlorabe trga,

7.če se pozneje izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje,

8.če nastopi položaj nezdružljivosti iz drugega odstavka 476. člena tega zakona ali

9.če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.

Za člane sveta agencije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanje javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.

(1)Svet:

1.odloča o dovoljenjih in soglasjih ter drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča agencija, če v tem ali drugem zakonu ni določeno drugače,

2.sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme agencija,

3.sprejema poslovnik agencije,

4.sprejema poročilo o stanju na trgu finančnih instrumentov,

5.sprejema letni načrt dela strokovnih služb agencije in letno poročilo o delu agencije,

6.opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za to pristojen drug organ agencije.

(2)Predsednik in člani sveta pri odločanju o zadevah iz predhodnega odstavka tega člena ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(1)Svet veljavno odloča o izdaji predpisov, ki jih je agencija pristojna izdajati, če je na seji navzoča večina članov sveta.

(2)Predpis je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov sveta.

Predpisi agencije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za direktorja agencije je lahko imenovana samo oseba:

1.ki je državljan Republike Slovenije,

2.ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj,

3.je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava,

4.ima strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti ter teoretična in tehnična znanja, potrebna za vodenje poslovanja agencije,

5.ki je zaključila najmanj študijski program druge stopnje ustrezne smeri po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na ustreznem področju,

6.ki aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik in

7.ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora.

(1)Direktor agencije zastopa in predstavlja agencijo, vodi poslovanje agencije in organizira njeno delo.

(2)Direktor agencije mora zagotoviti, da agencija:

1.pravilno opravlja svoje pristojnosti in odgovornosti, ki jih ima po tem ali drugem zakonu, in

2.posluje v skladu s tem zakonom in svojim poslovnikom.

(3)Višino dela plače za redno delovno uspešnost direktorja agencije na predlog sveta določi Vlada Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in meril iz pravilnika, ki ureja merila za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja dela ministrstva, pristojnega za finance.

Direktor agencije se sme predčasno razrešiti, če obstaja ali nastopi razlog za predčasno razrešitev iz 479. člena tega zakona.

(1)Člani sveta agencije, direktor agencije, zaposleni pri agencij, revizorji in drugi strokovnjaki morajo kot zaupne varovati vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za agencijo, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.

(2)Zaupnih informacij iz prvega odstavka tega člena ne smejo razkriti nobeni drugih osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom. Ne glede na prejšnji stavek lahko agencija javno objavi podatke o izdanih dovoljenjih in soglasjih, ki jih je pristojna zbirati in obdelovati po tem ali drugem zakonu ali javno objavi odločbe oziroma povzetke odločb o izrečenih ukrepih nadzora, če presodi, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov.

(3)Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za informacije, ki jih agencija oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi, ESMA in ESRB.

(4)Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po tem ali drugem zakonu uporabljajo za agencijo v zvezi s posamezno vrsto nadzora.

(1)Zaupne informacije sme agencija posredovati naslednjim osebam Republike Slovenije ali druge države članice:

1.nadzornim organom, pristojnim za nadzor nadzorovanih finančnih družb za izvrševanje njihovih zakonskih pristojnosti,

2.ESMA za izvrševanje njegovih pristojnosti, kot jih določa Uredba 1095/2010/ES, če so podatki zahtevani v skladu s 35. členom Uredbe 1095/2010/ES,

3.ESRB, če so podatki zahtevani v skladu z Uredbo 1092/2010/ES,

4.organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti,

5.davčni upravi, če jih potrebuje za opravljanje nalog davčne službe,

6.sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,

7.revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb oziroma javnih družb iz 99. člena tega zakona,

8.osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za terjatve,

9.organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku,

10.organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb oziroma javnih družb iz 99. člena tega zakona,

11.sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,

12.centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov, za izvrševanje njihovih zakonskih pristojnosti,

13.ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov,

14.centralni klirinškodepotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu po tem zakonu v zvezi z opravljanjem storitev izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki Sloveniji, če agencija oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov,

15.upravljavcu borznega trga v zvezi s podatki ali ukrepi, ki se nanašajo na borzne člane ali izdajatelje finančnih instrumentov, če agencija oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede zagotavljanja urejenega delovanja borznega trga, ter

16.organu, pristojnemu za nadzor nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, oziroma organu, pristojnemu za preprečevanje korupcije, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih zakonskih pristojnosti.

(2)Oseba, ki ji agencija razkrije zaupne informacije po prvem odstavku tega člena, jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 488. člena tega zakona.

(3)Agencija lahko razkrije zaupne informacije tudi osebam iz prvega odstavka tega člena, ki imajo položaj osebe posamezne tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega člena Republike Slovenije in te tretje države,

2.če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki ustrezajo vsebini, določeni v 488. členu tega zakona, in

3.če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz prvega odstavka tega člena.

(4)Če je agencija zaupne informacije pridobila od nadzornega organa države članice, tretje države, mednarodne organizacije ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice investicijskega podjetja države članice po 297. členu tega zakona, sme te informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice oziroma mednarodne organizacije.

(1)Osebe iz prvega odstavka 488. člena tega zakona, razen direktorja agencije, morajo direktorju agencije prijaviti vsak posel s finančnimi instrumenti, ki so ga sklenili za svoj račun, in vsak posel s finančnimi instrumenti, ki ga je za svoj račun sklenila oseba, ki je z njo povezana na enega od načinov iz drugega odstavka 377. člena tega zakona.

(2)Direktor agencije mora posle iz prvega odstavka tega člena prijaviti članu sveta, ki ga določi svet.

(1)Agencija mora vzpostaviti in uresničevati ustrezne ukrepe za ugotavljanje nasprotij med interesi zaposlenih pri agenciji in javnim interesom, da agencija izvaja svoje naloge in pristojnosti v skladu s tem in drugimi zakoni.

(2)Agencija mora vzpostaviti in uresničevati učinkovit sistem za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, zaradi preprečitve, da bi nasprotja interesov iz prvega odstavka tega člena neugodno vplivala na uresničitev javnega interesa, da agencija izvaja svoje naloge in pristojnosti v skladu s tem in drugimi zakoni.

(3)Zaposleni pri agenciji ne smejo biti člani organa vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe, banke, družbe za upravljanje, izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu ali druge osebe, ki mora za opravljanje svojih storitev ali poslov po tem ali drugem zakonu pridobiti dovoljenje agencije.

(1)Agencija izda tarifo, v kateri določi:

1.višino taks:

-  za odločanje o posamičnih zadevah in

-  za vpise v registre, ki jih vodi po tem ali drugem zakonu, in za izpise iz teh registrov.

2.višino letnih nadomestil, ki jih za nadzor agencije po tem ali drugem zakonu oziroma predpisu plačajo:

-  osebe iz drugega odstavka 32. člena tega zakona,

-  izdajatelji iz 99. člena in iz drugega odstavka 117. člena tega zakona ter

-  osebe, ki jim je agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev in poslov po tem ali drugem zakonu oziroma predpisu,

3.nadomestila za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu oziroma predpisu opravlja agencija.

(2)Agencija mora določiti letna nadomestila iz 2. točke prvega odstavka tega člena v taki višini, da vsota letnih nadomestil, ki jih morajo plačevati subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov agencije, povezanih s to vrsto nadzora.

(3)Tarifa agencije oziroma njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Agencija mora pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije k tarifi oziroma njenim spremembam.

(4)Višina letnega nadomestila, ki ga mora plačati subjekt nadzora, mora biti sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem subjektom nadzora.

(1)Sredstva za delo agencije se zagotavljajo:

1.iz taks in nadomestil,

2.iz drugih prihodkov, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem.

(2)Iz presežka prihodkov nad odhodki, realiziranega v preteklem letu, se del izloči v rezerve agencije v višini, določeni s finančnim načrtom agencije za leto, v katerem je bil presežek realiziran, ostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije.

(1)Presežek odhodkov nad prihodki agencije se krije iz rezerv agencije, če pa rezerve ne zadostujejo, se presežek odhodkov krije iz proračuna Republike Slovenije.

(2)Sredstva proračuna Republike Slovenije se lahko zagotovijo samo, če bi bilo sicer resno ogroženo opravljanje nalog agencije.

(1)Svet mora do 31. marca vsakega leta sprejeti letni obračun za prejšnje leto in finančni načrt tekočega leta.

(2)Letni obračun agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.

(3)Agencija mora ministru, pristojnemu za finance, v desetih dneh po sprejetju dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt.

(4)Šteje se, da sta finančni načrt in letni obračun potrjena, ko minister, pristojen za finance, izda soglasje k finančnemu načrtu in letnemu obračunu.

(5)Do izdaje soglasja iz prejšnjega odstavka se financiranje agencije izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme svet.

(6)Agencija z letnim obračunom in finančnim načrtom seznani Državni zbor Republike Slovenije. Letni računovodski izkazi so sestavni del letnega poročila in se objavijo.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja računsko sodišče.

(1)Delničarji, imetniki delniških opcij in zavezanci za obveščanje morajo prvič obvestiti javno družbo o pomembnih deležih po oddelku 3.3 tega zakona v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.

(2)Javna družba mora prvič objaviti informacije v skladu z oddelkom 3.3 tega zakona najpozneje tretji trgovalni dan po poteku roka iz prvega odstavka tega člena.

(3)Centralna klirinškodepotna družba mora agenciji v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona poslati seznam družb, ki so izdale delnice kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru, in imajo zadnji dan preteklega leta najmanj 250 delničarjev.

(1)Borznoposredniške družbe in banke, ki opravljajo investicijske storitve in posle, morajo uskladiti svoje poslovanje z drugimi poglavji tega zakona, razen 5. in 6. poglavja, do 31. oktobra 2007.

(2)Borznoposredniška družba lahko po začetku uporabe pododdelka 7.2.1 tega zakona kot profesionalno stranko po tem zakonu obravnava stranko, ki jo je pred začetkom uporabe navedenih določb razvrstila med profesionalne stranke ali dobro poučene vlagatelje, če je razvrstitev temeljila na taki oceni strokovnega znanja in izkušenj teh strank, ki ob upoštevanju značilnosti poslov ali storitev, ki jih opravlja za to stranko, daje zadostno zagotovilo, da je stranka sposobna sprejemati lastne naložbene odločitve in oceniti tveganja, povezana s temi odločitvami.

(3)Borznoposredniška družba mora do začetka uporabe pododdelka 7.2.1 tega zakona stranko iz drugega odstavka tega člena obvestiti, da jo bo obravnavala kot profesionalno stranko po tem zakonu, in o pogojih za obravnavo strank, določenih v 206. do 209. in 235. členu tega zakona.

(1)Kapital borznoposredniške družbe, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov oziroma ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja napredni pristop, mora poleg doseganja minimalnega kapitala borznoposredniške družbe v skladu s 136. členom ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona:

1.v letu 2008 znašati najmanj 90 odstotkov minimalnega kapitala, izračunanega v skladu z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZTVP-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

2.v letu 2009 znašati najmanj 80 odstotkov minimalnega kapitala, izračunanega v skladu z ZTVP-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(2)Pri izračunu kapitala iz prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba ne sme upoštevati pozitivne razlike oziroma ji ni treba upoštevati negativne razlike med oblikovanimi rezervacijami in pričakovanimi izgubami, izračunanimi v skladu s pristopom na podlagi notranjih bonitetnih sistemov.

Borznoposredniška družba mora začeti uporabljati standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje 1. januarja 2008.

(1)Borznoposredniška družba mora uskladiti svoje izpostavljenosti do svoje nadrejene družbe s tretjim odstavkom 165. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona do 31. decembra 2007.

(2)Od uveljavitve tega zakona borznoposredniška družba ne sme sklepati novih poslov, na podlagi katerih bi njena izpostavljenost do njene nadrejene družbe presegla omejitev iz tretjega odstavka 165. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona.

Kvalificiranemu imetniku, ki na podlagi dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 582. člena tega zakona ob uveljavitvi tega zakona še ni pridobil delnic borznoposredniške družbe, na podlagi katerih bi dosegel delež, za katerega je izdano dovoljenje, začne rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje iz prvega odstavka 50. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona, teči z dnem uveljavitve tega zakona.

(1)Ne glede na 582. člen tega zakona dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki je bilo izdano pravni osebi, v kateri ima borznoposredniška družba najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v njenem kapitalu, preneha veljati z iztekom šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji delnic borznoposredniške družbe, na podlagi katerih dosega ali presega kvalificirani delež v borznoposredniški družbi, nastopijo pravne posledice iz 52. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona.

(1)Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, nadaljuje poslovanje kot borza po tem zakonu, ki je pridobila dovoljenje iz 333. člena tega zakona za upravljanje borznega trga z vrednostnimi papirji.

(2)Borza iz prvega odstavka tega člena mora uskladiti svoje poslovanje z 9. poglavjem tega zakona do 31. oktobra 2007.

(3)Postopki, v katerih borza iz prvega odstavka tega člena do uveljavitve tega zakona še ni odločila, se končajo po tem zakonu.

(1)KDD – Centralna klirinškodepotna družba, d.d., Ljubljana, nadaljuje poslovanje kot centralna klirinškodepotna družba po tem zakonu, ki je pridobila dovoljenje iz 431. člena tega zakona za upravljanje poravnalnega sistema z vrednostnimi papirji.

(2)Centralna klirinškodepotna družba iz prvega odstavka tega člena mora uskladiti svoje poslovanje s pododdelkom 11.2.2 tega zakona do 31. oktobra 2007, z drugimi določbami 11. poglavja tega zakona pa v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Postopki odločanja o izdaji, zamenjavi ali izbrisu nematerializiranih vrednostnih papirjev, v katerih je bil nalog vložen pred uveljavitvijo tega zakona in centralna klirinškodepotna družba iz prvega odstavka tega člena do uveljavitve tega zakona še ni odločila, se končajo po tem zakonu.

(1)Dovoljenja za opravljanje storitev in poslov v zvezi z vrednostnimi papirji, za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe, borze ali klirinškodepotne družbe, za pridobitev kvalificiranega deleža ter druga dovoljenja in soglasja, ki v skladu z ZTVP-1 veljajo ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja, izdana po tem zakonu.

(2)Dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika, ki v skladu z ZTVP-1 veljajo ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja, izdana po tem zakonu za vse vrste poslov borznega posrednika iz prvega odstavka 186. člena tega zakona.

(1)Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki deluje na podlagi ZTVP-1, nadaljuje delo kot agencija po tem zakonu.

(2)Predsednik in člani strokovnega sveta agencije nadaljujejo svoj mandat kot predsednik in člani sveta agencije po tem zakonu.

(3)Direktor agencije nadaljuje svoj mandat kot direktor agencije in član sveta po tem zakonu, funkcijo predsednika sveta pa začne opravljati s potekom mandata predsedniku sveta iz drugega odstavka tega člena.

(4)Po uveljavitvi tega zakona Vlada Republike Slovenije ob poteku mandata posameznemu članu sveta agencije ne imenuje novega člana, dokler ni skupno število članov sveta agencije skupaj s predsednikom pet.

(5)Postopki za izdajo dovoljenja ali soglasja in drugi postopki, v katerih agencija do uveljavitve tega zakona še ni odločila, se končajo po tem zakonu.

Izdajatelj, ki je pred uveljavitvijo tega zakona za vrednostne papirje, ki so bili vključeni v ponudbo, pri kateri je bila skupna prodajna cena za te vrednostne papirje v 12 mesecih manjša od 2.500.000 eurov, sestavil prospekt v skladu s Sklepom o podrobnejši vsebini prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/00, 117/02), lahko po uveljavitvi tega zakona ta prospekt dopolni oziroma sestavi kot poenostavljeni prospekt v skladu z 42. členom tega zakona.

(1)Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so ob uveljavitvi tega zakona uvrščeni v trgovanje na segmentu borznega trga, ki ga upravlja Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana, z oznako »prosti trg«, in so bili na ta trg uvrščeni brez soglasja izdajatelja v skladu z 242. in 243. členom ZTVP-1 morajo do 31. avgusta 2008 urediti pravna razmerja z Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana, v skladu s pravili borze iz 331. člena tega zakona, ki jih bo sprejela zaradi uskladitve s tem zakonom.

(2)Če izdajatelj ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, mora Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana, začasno ustaviti trgovanje z vrednostnimi papirji tega izdajatelja.

(3)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če izdajatelj sprejme sklep o umiku vrednostnih papirjev z organiziranega trga in ta sklep v skladu s 101. členom tega zakona začne učinkovati pred 31. avgustom 2008.

(4)Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj, ki do 31. avgusta 2008 ne uredi pravnih razmerij z Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(5)Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

(1)Agencija mora uskladiti oziroma izdati predpise, potrebne za izvajanje tega zakona, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Agencija mora objaviti razkritja iz prvega odstavka 233. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1.ZTVP-1,

2.tretji odstavek 3. člena, 7. člen, tretji odstavek 11. člena, 12., 13., 88., 89., 91. in 92. člen ZNVP,

3.10. člen in četrti odstavek 35. člena ZPre-1,

4.zadnji stavek sedmega odstavka 695. člena ZGD-1 in

5.predpisi, izdani na podlagi ZTVP-1 in na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZPre-1.

(2)Dokler se po drugem odstavku 589. člena tega zakona ne začne uporabljati oddelek 3.2. tega zakona, se uporabljajo 63. do 65. člen ZTVP-1.

(3)Dokler se po tretjem odstavku 589. člena tega zakona ne začne uporabljati oddelek 3.3. tega zakona, se uporablja 10. člen ZPre-1.

(4)Do 1. novembra 2007, ko se po 2. točki četrtega odstavka 589. člena tega zakona začne uporabljati 7. poglavje tega zakona, se uporablja 7. poglavje ZTVP-1.

(5)Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka 586. člena tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi iz 5. točke prvega odstavka tega člena.

(6)Agencija mora v posameznem predpisu iz prvega odstavka 586. člena tega zakona določiti, katere določbe predpisa iz 5. točke prvega odstavka tega člena se z njegovo uveljavitvijo prenehajo uporabljati.

V 38. členu ZNVP se doda peti odstavek, ki se glasi: »(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar se s serijskimi vrednostnimi papirji trguje v večstranskem sistemu trgovanja (MTF).«.

(1)5., 6. in 8. poglavje tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.

(2)Oddelek 3.2 iz 3. poglavja tega zakona se začne uporabljati:

1.za objavo letnega poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu 2008, oziroma za prvo poslovno leto, ki je različno od koledarskega leta, ki se začne po 1. januarju 2008,

2.za objavo polletnega poročila in vmesne izjave poslovodstva za polletno obdobje, ki se začne po koncu poslovnega leta iz 1. točke tega odstavka.

(3)Oddelek 3.3 iz 3. poglavja tega zakona se začne uporabljati po dveh mesecih od njegove uveljavitve.

(4)1. novembra 2007 se začnejo uporabljati:

1.170. do 174. člen in 178. do 180. člen tega zakona glede opravljanja storitev upravljanja MTF,

2.7. poglavje tega zakona ter

3.175., 181., 331., 339., 340., 459. in 460. člen tega zakona.

(5)Ne glede na četrti odstavek tega člena se glede nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, z uveljavitvijo tega zakona začnejo uporabljati:

1.181. člen tega zakona,

2.247. do 252. člen v zvezi z osmim odstavkom 255. člena tega zakona in

3.četrti do sedmi odstavek 255. člena tega zakona.

(6)Druge določbe tega zakona, razen določb iz prvega do četrtega odstavka tega člena, se začnejo uporabljati z njegovo uveljavitvijo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.