Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-G)

V Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K in 30/16) se besedilo 2. člena spremeni, tako da se glasi: »(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:

1.Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/117/EGS),

2.Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L št. 84 z dne 26. 3. 1997, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/9/ES),

3.Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES),

4.Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES),

5.Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 153 z dne 22. 5. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES),

6.Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena Direktivo (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 8) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/39/ES),

7.Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES (UL L št. 294 z dne 6. 11. 2013, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES),

8.Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338) zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35), v delu, ki se nanaša na borznoposredniške družbe, (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU) in

9.Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L št. 332 z dne 18. 12. 2015, str. 126).

(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb:

1.Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/301 z dne 30. novembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za odobritev in objavo prospekta in razširjanje oglasov ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 (UL L št. 58 z dne 4. 3. 2016, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004/ES),

2.Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU),

3.Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 16. 4. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU) in

4.Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU).«.

V drugem odstavku 4. člena se beseda »in« na koncu 7. točke nadomesti z vejico in se doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. Uredba 1031/2010/EU je Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 302 z dne 18. 11. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 176/2014 z dne 25. februarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 zlasti zaradi določitve količine pravic do emisije toplogrednih plinov, ki se bodo prodajale na dražbi med letoma 2013–2020 (UL L št. 56, z dne 26. 2. 2014, str. 11) in«. Dosedanja 8. točka postane 9. točka.

V tretjem odstavku 5. člena se za besedilom »»upravljalni organ«,« doda besedilo »»organ vodenja«, »organ nadzora«, »subjekt finančnega sektorja«,«.

Tretji odstavek 6. člena se črta. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Naslov 32. člena se spremeni tako, da se glasi: »(opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona)«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) V Republiki Sloveniji lahko investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljata tudi družba za upravljanje, ki je pridobila dovoljenje agencije za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v skladu z zakonom, ki ureja družbe za upravljanje, in upravljavec alternativnega investicijskega sklada, ki je pridobil dovoljenje agencije za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(5)Investicijske storitve in posle lahko opravljajo tudi osebe iz prvega odstavka 34. člena tega zakona in sicer v obsegu, ki ga določajo tam določene izjeme.«. Za petim odstavkom se doda novi šesti odstavek, ki se glasi: »(6) V Republiki Sloveniji lahko pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona kot samostojno storitev opravljajo le osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena.«.

V sedmem odstavku 33. člena se vejica na koncu 1. točke nadomesti z besedo »in«, vejica na koncu 2. točke se nadomesti s piko, 3. točka pa se črta.

V 106. členu se besedilo »386. členom tega zakona« nadomesti z besedilom »17. členom Uredbe 596/2014/EU«.

Prvi odstavek 108. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Agencija predpiše podrobnejša pravila za obveščanje o izboru matične države članice javne družbe po 2. točki drugega odstavka ter po tretjem ali devetem odstavku 102. člena tega zakona in druga podrobnejša merila za uporabo 3. poglavja tega zakona.«.

V petem odstavku 113. člena se beseda »tveganja« nadomesti z besedo »tveganj«, za besedilom »tekočega poslovnega leta« pa se doda besedilo »ali navedbo, da navedenih pomembnejših poslovnih dogodkov ali bistvenih vrst tveganj in negotovosti ni«.

Četrti in peti odstavek 117. člena se črtata. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V četrtem odstavku 118. člena se v napovednem stavku za besedilom »trgovalne knjige banke« doda vejica in besedilo »banke države članice, banke tretje države«.

V drugem odstavku 123. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. ko je na podlagi objave iz 126. člena tega zakona obveščen o dejstvu iz 2. točke prvega odstavka 118. člena tega zakona,«. V četrtem odstavku se besedilo »delniških opcij« nadomesti z besedilom »finančnih instrumentov«.

V prvem odstavku 128. člena se beseda »opcija« nadomesti z besedilom »kateri koli finančni instrument iz 119. člena tega zakona«.

V prvem in drugem odstavku 134. člena se besedilo »delniških opcij« nadomesti z besedilom »finančnega instrumenta iz 119. člena tega zakona«.

V tretjem odstavku 138. člena se besedilo »2., 3. in 10. poglavju« nadomesti z besedilom »2. in 3. poglavju«. Črta se besedilo », v skladu z drugim odstavkom 22. člena Direktive 2004/109/ES«.

V 143. členu se besedilo »delniških opcij« nadomesti z besedilom »finančnega instrumenta iz 119. člena tega zakona«.

V prvem odstavku 146. člena se v 5. točki besedilo »šestega in sedmega« nadomesti z besedilom »četrtega in petega«.

V 153. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Agencija lahko dovoli borznoposredniški družbi iz prvega odstavka tega člena, ki izvršuje naročila za račun strank, da ne glede na 244. člena tega zakona, vodi finančne inštrumente strank v svojem imenu in za svoj račun, če: 1. je borznoposredniška družba imetnik finančnega instrumenta zato, ker ni natančno izpolnila naročila stranke; 2. skupna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki se vodijo v imenu in za račun borznoposredniške družbe, ne presega 15 odstotkov ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe; 3. borznoposredniška družba izpolnjuje zahteve iz 92. do 95. člena in 4. dela Uredbe 575/2013/EU; 4. so takšne pozicije naključne in začasne ter strogo omejene na čas, ki je potreben za izvedbo zadevnega posla.«.

Besedilo 155. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 59. do 74. člen, razen določb osmega odstavka 64. člena in četrtega odstavka 69. člena, 76. do 78. člen in 266. do 269. člen ZBan-2.

(2)Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se: 1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, 2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«, razen pri uporabi 77. člena ZBan-2, 3. namesto splošnega sklicevanja na pravila ZBan-2 uporabi splošno sklicevanje na pravila tega zakona, 4. pri smiselni uporabi drugega odstavka 65. člena ZBan-2 namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«, 5. pri smiselni uporabi drugega odstavka 74. člena ZBan-2 namesto besedne zveze »banka, z delnicami katere se trguje na organiziranem trgu« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, 6. pri smiselni uporabi tretjega odstavka 268. člena ZBan-2 namesto napotila na 339. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 545. člen tega zakona.«.

Prvi odstavek 157. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za člane oziroma članice uprave in nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član uprave oziroma član nadzornega sveta) borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 58., 136., 137. ter 270. do 273. členi ZBan-2 in določbe tega zakona o upravi ali nadzornemu svetu borznoposredniške družbe.«. V drugem odstavku se za besedilom »47.,« doda besedilo »136., 137.,«. V tretjem odstavku se na koncu 6. točke pika nadomesti z vejico ter doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. namesto pojma »Evropski bančni organ«, uporabi pojem »ESMA.«. V četrtem odstavku se beseda »sem« nadomesti z besedo »sme«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Za borznoposredniško družbo se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu borznoposredniške družbe.«.

V drugem odstavku 184. člena se v 1. točki besedilo »10.,« črta. Na koncu 4. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. določbe Uredbe 596/2014/EU, ki se nanašajo na investicijska podjetja.«.

V prvem odstavku 189. člena se v 2. točki besedilo »10. poglavja tega zakona« nadomesti z besedilom » Uredbe 596/2014/EU«.

V prvem odstavku 193. člena se za besedo »člen« doda besedilo »in prvi odstavek 205. člena«.

Za tretjim odstavkom 245. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena, mora borznoposredniška družba denarni znesek, ki ga je prejela na podlagi uresničitve pravic iz lastniških vrednostnih papirjev stranke, nakazati stranki, ki je fizična oseba, v dobro njenega denarnega računa v dveh delovnih dnevih po prejemu tega zneska, razen če je po pogodbi o gospodarjenju s temi finančnimi instrumenti upravičena nalagati te denarne zneske v druge finančne instrumente.«.

Za devetim odstavkom 255. člena se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Odvetnik, notar ali odvetniška družba ne sme voditi nematerializiranih vrednostnih papirjev stranke na fiduciarnem računu, kadar je predmet ali podlaga pogodbe, na podlagi katere bi se nematerializirani vrednostni papirji vodili na fiduciarnem računu, le vodenje teh nematerializiranih vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu. Odvetnik, notar ali odvetniška družba ne krši prepovedi iz prejšnjega stavka, če se nematerializirani vrednostni papirji vodijo na fiduciarnem računu zaradi izvedbe posla nakupa ali prodaje, ki je skupen več imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev.«.

V drugem odstavku 273. člena se besedilo »po 10. poglavju tega zakona« nadomesti z besedilom »iz Uredbe 596/2014/EU«.

Besedilo 300. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki opravljajo investicijske storitve in posle, a niso osebe iz prvega do petega odstavka 32. člena tega zakona. Agencija opravlja nadzor v obsegu, določenem v oddelku 9.4 ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona.

(2)Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki kot samostojno storitev opravljajo pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, a niso osebe iz prvega ali drugega odstavka 32. člena tega zakona. Agencija opravlja nadzor v obsegu, določenem v oddelku 9.4 ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona.«.

Za petim odstavkom 302. člena se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Agencija lahko v borznoposredniški družbi, pri kateri so podani pogoji za reševanje v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, prevzame upravljanje z imenovanjem izredne uprave.

(7)Za izvajanje izredne uprave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, pri čemer naloge organa za reševanje borznoposredniške družbe opravlja agencija.«.

V napovednem stavku četrtega odstavka 367. člena se beseda »četrtem« nadomesti z besedo »tretjem«.

V četrtem odstavku 368. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. nad člani uprave in nadzornega sveta borze v obsegu, določenem v 270. do 273. členu ZBan-2 v zvezi s 313. in 321. členom tega zakona, in«.

V tretjem odstavku 369. člena se 1. točka črta. Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.

Oddelek »10.1 Temeljna pravila o prepovedi zlorabe trga« in 372. do 381. člen se črtajo. Oddelek »10.2 Prepovedana ravnanja zlorab trga« in 382. do 385. člen se črtajo. Oddelek »10.3 Druge obveznosti za preprečevanje in odkrivanje zlorab trga« in 386. do 391. člen se črtajo.

Besedilo 392. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za nadzor nad izvajanjem Uredbe 596/2014/EU je pristojna agencija.

(2)Agencija pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka osebne podatke obdeluje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.

V 393. členu se besedilo »10. poglavjem tega zakona« nadomesti z besedilom » Uredbo 596/2014/EU«.

V napovednem stavku 394. člena se besedilo »10. poglavja tega zakona« nadomesti z besedilom » Uredbe 596/2014/EU«. V 1. točki se za besedo »morajo« doda besedilo »na podlagi Uredbe 596/2014/EU ali«. V 2. točki se besedilo »395. členom tega zakona« nadomesti z besedilom »tem zakonom in Uredbo 596/2014/EU«. V 3. točki se besedilo »396. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »tega zakona in Uredbe 596/2014/EU«.

395. člen se črta.

396. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Agencija za dosego namena nadzora iz 393. člena tega zakona uporabi ukrepe iz drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU. Če ta zakon ne določa drugače, se ukrepi iz drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU izvedejo v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(2)Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitev določb Uredbe 596/2014/EU navedenih v točki (a) prvega odstavka 30. člena Uredbe 596/2014/EU, izreče ukrepe nadzora iz točke (a) do (g) drugega odstavka 30. člena Uredbe 596/2014/EU ter globe iz 566. člena tega zakona.

(3)Agencija pri določanju ukrepov nadzora in določanju višine glob upošteva vse ustrezne okoliščine kršitve, tako da se z izrečenimi ukrepi zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev Uredbe 596/2014/EU. Agencija pri tem upošteva zlasti: 1. resnost in trajanje kršitve; 2. stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev; 3. finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe; 4. obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti; 5. raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z agencijo, pri čemer agencija ne upošteva vprašanja potrebe po vrnitvi pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve; 6. prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev, in 7. ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila.«.

Za 396. členom se dodajo novi 369.a do 369.c člen, ki se glasijo:

(1)Ukrepa iz točk (e) in (h) drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU se lahko izvedeta le na podlagi privolitve pravne osebe, in če je to potrebno, fizične osebe, katere podatki se pregledujejo, ali obrazložene pisne odredbe pristojnega sodišča.

(2)Sodišče izda odredbo za preiskavo na predlog agencije, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba kršila določbe Uredbe 596/2014/EU tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, in je verjetno, da se bodo odkrili dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora. V primeru preiskave elektronskih naprav in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, kot so telefon, telefaks, računalnik, optični mediji, spominske kartice, drugi nosilci elektronskih podatkov, in tudi podatki na elektronskih napravah, ki jih podjetje hrani pri ponudniku storitev informacijske tehnologije, kakor so zlasti storitev najema strežnika in storitve v oblaku (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), mora agencija izkazati tudi verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek.

(3)Odredbo za preiskavo izda sodnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani najpozneje v 48 urah od prejema popolnega predloga agencije. Predlog agencije mora vsebovati: 1. opredelitev prostorov, dokumentacije, elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati, 2. utemeljitev razlogov za pridobitev podatkov, 3. dokaze oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo, 4. rok za izvedbo preiskave in 5. navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve.

(4)Zadeve v postopku izdaje odredbe iz drugega odstavka tega člena so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.

(1)Izvedbo nadzornih ukrepov iz točk (i)in (l) drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU odredi agencija v skladu s tem členom.

(2)Agencija odredi izvedbo nadzornih ukrepov iz točk (i) in (l) drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba, na katero se nanaša odredba agencije, kršila določbe Uredbe 596/2014/EU tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti.

(3)Odredba agencije mora vsebovati: 1. utemeljitev razlogov za izvedbo ukrepov, 2. navedbo dejstev iz katerih izhaja utemeljen sum, 3. navedbo sredstev, ki naj se zamrznejo, ali premoženja, ki naj se odvzame, ali dejavnosti, ki naj se prepove, in 4. v primeru, da agencija odredi začasno zamrznitev sredstev ali začasno prepoved izvajanja poklicne dejavnosti, rok, do katerega naj zamrznitev ali prepoved velja.

Agencija pri uporabi 34. člena Uredbe 596/2014/EU smiselno upošteva 1., 2. in 3. točko tretjega odstavka 146.a člena tega zakona.«.

Besedilo 397. člena se spremeni tako, da se glasi: »Agencija je pristojna za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, pristojnimi organi tretjih držav, ESMA in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev v skladu z Uredbo 596/2014/EU.«.

397.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Agencija vzpostavi sistem sprejemanja prijav o dejstvih, ki pomenijo ali bi lahko pomenili kršitev Uredbe 596/2014/EU.

(2)Agencija: 1. določi primerno število zaposlenih, ki so usposobljeni, da posredujejo zainteresiranim osebam informacije o načinu obveščanja agencije o prijavah, 2. določi primerno število zaposlenih, ki so usposobljeni, da sprejemajo prijave, 3. določi primerno število zaposlenih, ki so usposobljeni, da ohranjajo stik z osebo, ki je podala prijavo (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj), 4. vzpostavi neodvisne in avtonomne komunikacijske kanale preko katerih sprejema prijave, 5. vzpostavi postopke obravnave prijav, 6. vodi evidenco o vseh prijavah, prijaviteljih in osebah, na katere se prijava nanaša, pri čemer se evidenca hrani v zaupnem in varnem sistemu, dostop do evidence pa je lahko dovoljen le zaposlenim v agenciji, ki potrebujejo dostop do evidence, za opravljanje svojih delovnih nalog.

(3)Agencija na svoji spletni stran, v vsebinsko ločenem in prepoznavnem delu, navede: 1. komunikacijske kanale, preko katerih sprejema prijave in ki omogočajo vzpostavitev stika z zaposlenimi, ki opravljajo naloge iz prvih treh točk prejšnjega odstavka, 2. postopek obravnave prijave, 3. kako bo varovana zaupnost prijavitelja, ki vsebuje podroben opis okoliščin, v katerih se lahko v skladu s 27., 28. in 29. členom Uredbe 596/2014/EU razkrijejo podatki o prijavitelju, pri čemer mora biti navedeno, kdaj se podatki o prijavitelju lahko razkrijejo brez prijaviteljevega soglasja, 4. postopke za zaščito prijaviteljev, ki so zaposleni v družbi, na katero se privajava nanaša, 5. da se za prijavitelja, ki v skladu z Uredbo 596/2014/EU da na razpolago informacije agenciji, ne šteje, da je kršil kakršne koli pogodbene ali zakonske prepovedi razkritja informacij, in da zaradi obvestila o kršitvi ni odškodninsko ali kazensko odgovoren.

(4)Agencija lahko na svoji spletni strani objavi podrobnejše informacije o prejemu in nadaljnjem obravnavanju posamezne prijave.

(5)Podatki iz 3. točke tretjega odstavka tega člena se lahko razkrijejo brez soglasja prijavitelja, kadar je razkritje identitete prijavitelja nujno za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov. Agencija osebi, na katero se prijava nanaša, ne sme razkriti podatkov o prijavitelju. Agencija si prizadeva, da se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so predmet prijave, prepreči razkritje identitete prijavitelja.

(6)Agencija oblikuje postopek obravnave prijave, tako, da: 1. je omogočen sprejem anonimne prijave, 2. se prijava lahko sprejme po telefonu, pri čemer mora biti prijavitelj, če se pogovor snema, o tem obveščen na začetku pogovora, 3. se prijava lahko sprejme preko elektronske ali navadne pošte, pri čemer mora biti elektronski naslov, na katerega se prijava posreduje, varen in mora omogočati zaupnost, 4. se prijava lahko sprejme v okviru osebnega srečanja prijavitelja z zaposlenim, ki sprejema prijave, 5. je določen način, na katerega agencija od prijavitelja zahteva, da pojasni sporočene informacije ali zagotovi dodatne informacije, ki so ji na voljo, 6. je določena vrsta, vsebina in časovni okvir povratnih informacij o rezultatih prijave, 7. so komunikacijski kanali za sprejemanje prijav ločeni od preostalih komunikacijskih kanalov agencije ter zagotavljajo popolnost, zaupnost in celovitost informacij ter preprečujejo dostop nepooblaščenim osebam, 8. komunikacijski kanali omogočajo shranjevanje informacij v evidenci iz šeste točke drugega odstavka tega člena, 9. se prijave, ki niso prejete preko komunikacijskih kanalov, ki so skladni s sedmo in osmo točko tega odstavka, nemudoma in brez sprememb posredujejo pristojnim zaposlenim preko komunikacijskih kanalov, ki so skladni z določbami tega odstavka.

(7)Agencija posreduje informacije iz tretjega odstavka tega člena prijavitelju pred prejemom prijave ali najkasneje ob njenem prejemu.

(8)Agencija na poštni ali elektronski naslov, ki ga navede prijavitelj, takoj potrdi prejem pisnih prijav, razen če prijavitelj izrecno zahteva, da agencija tega ne stori ali če agencija utemeljeno meni, da bi potrditev prejema prijave ogrozila varstvo identitete prijavitelja.

(9)Če je agencija sprejela prijavo po telefonu, se prijava evidentira kot popolni in točni zapis pogovora, ki ga pripravi zaposleni, ki je usposobljen, da sprejema prijave. Če se je sprejem prijave po telefonu snemal, se lahko prijava evidentira tudi v obliki trajnega in dostopnega posnetka pogovora. Če je prijavitelj agenciji razkril svojo identiteto in je agencija prijavo evidentirala v obliki zapisa pogovora, omogoči agencija prijavitelju, da pregleda, popravi in se strinja z zapisom pogovora tako, da ga podpiše.

(10)Če je agencija sprejela prijavo v okviru osebnega srečanja prijavitelja z zaposlenim, ki sprejema prijave, se prijava evidentira kot popolni in točni zapis pogovora, ki ga pripravi zaposleni, ki je sprejel prijavo. Če se je sprejem prijave snemal, lahko agencija prijavo evidentira tudi v obliki trajnega in dostopnega posnetka pogovora. Če je prijavitelj agenciji razkril svojo identiteto, omogoči agencija prijavitelju, da pregleda, popravi in se strinja z zapisom pogovora tako, da ga podpiše.

(11)Agencija enkrat na dve leti preveri ustreznost postopkov obravnave prijav. Po potrebi jih prilagodi razvoju trga in tehnologije.

(12)Agencija varuje osebne podatke prijavitelja in osebe na katero se prijava nanaša ter druge podatke, ki bi omogočali identifikacijo prijavitelja ali osebe na katero se prijava nanaša, v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke. Agencija posreduje osebne podatke prijavitelja ali osebe na katero se prijava nanaša ali druge podatke, ki bi omogočali identifikacijo prijavitelja ali osebe na katero se prijava nanaša drugim pristojnim nadzornim organom le, če je tako posredovanje v skladu s 27., 28. in 29. členom Uredbe 596/2014/EU in petim odstavkom tega člena.

(13)Če agenciji drug pristojni nadzorni organ posreduje osebne podatke prijavitelja ali kršitelja, ki javnosti še niso znani, jih agencija varuje v skladu z zakonodajo, ki velja v Republiki Sloveniji, razen, če so v državi, iz katere so agenciji posredovani, varovani strožje. V tem primeru jih agencija varuje na način, kot ga določajo pravila države, iz katere so bili posredovani. Podatki o prijaviteljih in kršiteljih, ki jih je agenciji posredoval drug pristojni nadzorni organ, se vodijo v zaupnem in varnem sistemu, pri čemer je dostop do njega dovoljen le tistim zaposlenim v agenciji, ki potrebujejo dostop, za opravljanje svojih delovnih nalog

(14)Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, v skladu s tem členom, se šteje kot neutemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, v skladu s tem členom, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali kršitve zakonsko določenih obveznosti delavcev.

(15)Prijavitelj ne odgovarja za škodo, ki jo je s svojo prijavo povzročil delodajalcu ali tretji osebi, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(16)Kadar je identiteta prijavitelja razkrita, zagotovi delodajalec, pri katerem je prijavitelj zaposlen in na katerega se prijava nanaša, ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave prijavitelja, oziroma da se odpravijo njihove posledice.

(17)Agencija na zahtevo prijavitelja posreduje prijavitelju nabor pravnih sredstev in opis postopkov, ki so prijavitelju na voljo za zaščito njegovih pravic.«.

Za 397.a členom se doda nov 397.b člen, ki se glasi:

(1)Subjekt finančnega sektorja vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah Uredbe 596/2014/EU, ki omogoča zaposlenim, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah Uredbe 596/2014/EU. Subjekt finančnega sektorja lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so že vzpostavljeni v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2)Sistem iz prejšnjega odstavka omogoča enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključuje jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenimi aktivnostmi.

(3)Subjekt finančnega sektorja lahko upoštevajoč določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za namene obravnave prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenimi aktivnostmi, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Subjekt finančnega sektorja zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z Uredbo 596/2014/EU. Osebni podatki, ki se lahko v skladu s prvim stavkom tega odstavka obdelujejo so osebno ime, datum rojstva ter naslov bivališča.

(4)Subjekt finančnega sektorja zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave zaposlenih v subjektu finančnega sektorja, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.«.

398., 400. in 401. člen se črtajo.

V četrtem odstavku 437. člena se 1. točka črta. Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.

V drugem odstavku 499. člena se v 3. točki besedilo », in« nadomesti s piko, 4. točka pa se črta.

524.a člen se črta.

V prvem odstavku 558. člena se v 3. točki besedilo »členom in prvim odstavkom 113. člena« nadomesti z besedilom »in 113. členom«.

V prvem odstavku 558.a člena se besedilo »šestim in sedmim« nadomesti z besedilom »četrtim in petim«. V tretjem odstavku se besedilo »šestim in sedmim« nadomesti z besedilom »četrtim in petim«. V petem odstavku se besedilo »šestim in sedmim« nadomesti z besedilom »četrtim in petim«.

V prvem odstavku 561. člena se za 27. točko doda nova 27.a točka, ki se glasi: »27.a ne poroča agenciji v skladu s prvim odstavkom 205. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona ali če ne poroča agenciji v skladu z 241. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona;«.

V prvem odstavku 562. člena se v 1. točki za besedo »prvega« dodata besedi »in drugega«.

566. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali izdajatelj, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če: 1. v nasprotju s 14. členom Uredbe 596/2014/EU trguje ali poskuša trgovati na podlagi notranjih informacij s finančnim instrumentom, za katerega se uporablja Uredba 596/2014/EU, ki pa ni uvrščen na organiziran trg v Republiki Sloveniji ali v vsaj eni državi članici Evropske unije ali za katerega ni bil vložen predlog za uvrstitev na tak trg; 2. v nasprotju s 14. členom Uredbe 596/2014/EU trguje ali poskuša trgovati s pravico ali blagom, ki ni finančni instrument, a se zanj uporablja Uredba 596/2014/EU; 3. v nasprotju s 14. členom Uredbe 596/2014/EU drugi osebi priporoča ali jo napeljuje k trgovanju na podlagi notranjih informacij s finančnim instrumentom, za katerega se uporablja Uredba 596/2014/EU, ki pa ni uvrščen na organiziran trg v Republiki Sloveniji ali v vsaj eni državi članici Evropske unije ali za katerega ni bil vložen predlog za uvrstitev na tak trg; 4. v nasprotju s 14. členom Uredbe 596/2014/EU drugi osebi priporoča ali jo napeljuje k trgovanju ali poskusu trgovati s pravico ali blagom, ki ni finančni instrument, a se zanj uporablja Uredba 596/2014/EU; 5. izvaja ali poskuša izvajati tržno manipulacijo v nasprotju s 15. členom Uredbe 596/2014/EU, pri čemer se tržna manipulacija ali njen poskus nanaša na pogodbo, ki ni pogodba o finančnem instrumentu, ali na trgovanje s pravico, ki ni finančni instrument, če se za to pogodbo, pravico ali blago uporablja Uredba 596/2014/EU; 6. ne vzpostavi in vzdržuje učinkovite ureditve, sistema in postopkov za izpolnjevanje zahtev iz prvega in drugega odstavka 16. člena Uredbe 596/2014/EU ter ne obvesti agencije v skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena Uredbe 596/2014/EU; 7. notranje informacije razkrije ali odloži njihovo objavo v nasprotju s prvim, drugim, četrtim, petim in osmim odstavkom 17. člena Uredbe 596/2014/EU; 8. ne sestavi seznama oseb z dostopom do notranjih informacij oziroma sestavi seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v nasprotju s prvim do šestim odstavkom 18. člena Uredbe 596/2014/EU; 9. ne izpolnjuje zahtev iz prvega, drugega, tretjega, petega, šestega, sedmega in enajstega odstavka 19. člena Uredbe 596/2014/EU; 10. ustvarja ali razširja naložbena priporočila ali druge informacije v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena Uredbe 596/2014/EU; 11. agenciji ne pošlje poročil, pojasnil, podatkov in dokumentacije ali ji ne omogoči pregleda poslovanja v skladu z drugim odstavkom 23. člena Uredbe 596/2014/EU.

(2)Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do: 1. 15.000.000 eurov ali 15 odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, če gre za kršitev iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, ali 2. 2.500.000 eurov ali dveh odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, če gre za kršitev iz 6. ali 7. točke prejšnjega odstavka, ali 3. 1.000.000 eurov, če gre za kršitev iz 8., 9. ali 10. točke prejšnjega odstavka, ali 4. trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti.

(3)Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in odgovorna oseba podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se oseba iz tretjega, četrtega ali prejšnjega odstavka tega člena kaznuje z globo do višine: 1. 5.000.000 eurov, če gre za kršitev iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena, ali 2. 1.000.000 eurov, če gre za kršitev iz 6. ali 7. točke prvega odstavka tega člena, ali 3. 500.000 eurov, če gre za kršitev iz 8., 9. ali 10. točke prvega odstavka tega člena, ali 4. trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti.«.

Prvi odstavek 568. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če: 1. opravlja investicijske storitve in ni oseba iz prvega do četrtega odstavka 32. člena ali iz 34. člena tega zakona; 2. kot samostojno storitev opravljajo pomožno investicijsko storitev iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona in ni oseba iz šestega odstavka 32. člena tega zakona; 3. uporablja firmo, ki je v nasprotju s 151. členom tega zakona; 4. daje ali objavlja informacije oziroma tržna sporočila iz šestega odstavka 212. člena tega zakona; 5. oseba iz 300. člena tega zakona agenciji ne predloži poročila iz tretjega odstavka 313. člena ZBan-2 v zvezi s 300. členom tega zakona, v katerem opiše ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja investicijskih storitev ali pomožnih investicijskih storitev ali dajanja ali objavljanja informacij ali tržnih sporočil; 6. upravlja borzni trg in ni borza (drugi odstavek 310. člena tega zakona); 7. pridobi delnice borznoposredniške družbe, borze ali centralno klirinškodepotne družbe v nasprotju s prvim odstavkom 70. člena ZBan-2 v zvezi s 155., 319. in 409. členom tega zakona; 8. oseba iz 300. člena tega zakona ali oseba, ki jo agencija nadzoruje na podlagi 525. člena tega zakona, agenciji ne pošlje poročil in informacij v skladu z 241. členom ZBan-2 v zvezi s 525. členom tega zakona.«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Z globo v višini od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik, notar ali odvetniška družba, ki vodi nematerializirane vrednostne papirje stranke na fiduciarnem računu v nasprotju z desetim odstavkom 255. člena tega zakona.«.

570. člen se črta.

V četrtem odstavku 571. člena se besedilo »10. poglavja tega zakona« nadomesti z besedilom » Uredbe 596/2014/EU«.

Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v 566. členu zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

(1)Postopki agencije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in v katerih agencija do uveljavitve tega zakona še ni odločila, se končajo po določbah tega zakona.

(2)Postopki sodnega varstva zoper odločbe agencije, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.

(1)Agencija vzpostavi sistem sprejemanja prijav o kršitvah iz 397.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Subjekti finančnega sektorja vzpostavijo sistem sprejemanja prijav o kršitvah iz 397.b člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Agencija uskladi akt iz prvega odstavka 108. člena zakona z besedilom zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: 1. Sklep o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih (Uradni list RS, št. 106/07, 36/08 – popr. in 6/12), 2. Sklep o obveščanju o sumljivih poslih (Uradni list RS, št. 106/07), 3. Sklep o dejavnikih v zvezi z opredelitvijo dovoljenih tržnih ravnanj oziroma priznanih tržnih običajev ter podrobnejših merilih za opredelitev predpostavk pri opredelitvi notranjih informacij (Uradni list RS, št. 106/07 in 62/10) in 4. Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o zlorabi trga (Uradni list RS, št. 60/16 in 64/16).

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Novi šesti odstavek 32. člena, novi deseti odstavek 255. člena, novi drugi odstavek 300. člena in 1. ter 2. točka spremenjenega prvega odstavka 568. člena zakona se začnejo uporabljati 31. oktobra 2017. Št. 450-12/16-13/22 Ljubljana, dne 15. februarja 2017 EPA 1702-VII Državni zbor