Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-B)

V Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, (100/07 – popr.) in 69/08) se v 2. členu v prvem odstavku 9. točka spremeni tako, da se glasi: »9. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1), spremenjena z Direktivo 2007/44/ES z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 274 z dne 21. septembra 2007, str. 1) – v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/39/ES,«. 12. točka se spremeni tako, da se glasi: »12. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. 6. 2006, str. 1), spremenjena z Direktivo 2007/44/ES z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 274 z dne 21. septembra 2007, str. 1) – v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/48/ES, v obsegu, v kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe, in«.

V 35. členu se v petem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. zavarovalna vsota ne sme biti nižja od 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in ne nižja od 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.«.

V 47. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Register dobro poučenih vlagateljev mora vsebovati naslednje podatke o osebah iz drugega odstavka tega člena: 1. davčno številko za fizično osebo oziroma matično številko za pravno osebo, 2. osebno ime in stalno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe.«.

V 58. členu se v drugem odstavku v 1. točki črta besedilo »najmanj te podatke«.

V 123. členu se v prvem odstavku v 5. točki besedilo »osebne podatke« nadomesti z besedilom »osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe«. V prvi alineji 5. točke se besedna zveza »o delničarju« nadomesti z besedo »delničarja«, v drugi alineji pa se besedna zveza »o zavezancu« nadomesti z besedo »zavezanca«.

V 155. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 45. do 58. člen ZBan-1.«.

Doda se nov 155.a člen, ki se glasi: V povezavi s 155. členom tega zakona agencija predpiše: 1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena ZBan-1, 2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, 3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena ZBan-1.«.

V 157. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Za člane oziroma članice uprave in nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član uprave oziroma član nadzornega sveta) borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. do 74. člen ZBan-1.

(2)Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 74. člen ZBan-1 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa tudi 62. do 70. člen ZBan-1 in določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.«.

V 3. točki 165. člena ter v 1. točki prvega odstavka 543. člena se besedilo »osebne podatke« nadomesti z besedilom »osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe«.

V 168. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov preneha: 1. če borznoposredniška družba ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja, 2. če borznoposredniška družba preneha opravljati investicijske storitve in posle za več kot šest mesecev, 3. z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo, ali 4. če borznoposredniška družba v skladu s 159. členom tega zakona preneha opravljati investicijske storitve in posle s predložitvijo poročil iz četrtega odstavka 159. člena tega zakona.«. V tretjem odstavku se doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko predloži poročili iz četrtega odstavka 159. člena tega zakona.«.

V 187. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 186. člena tega zakona.«.

V 189. členu se v prvem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 3. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.«.

V 247. členu se v drugem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. naslednje podatke o stranki, za račun katere vodi te finančne instrumente: – osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe, – podatke o omejitvah razpolaganja ter osebno ime, davčno številko, stalno oziroma začasno prebivališče zastopnikov oziroma pooblaščencev.«.

V 252. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če je stanje finančnih instrumentov na računu borznoposredniške družbe v centralnem depoju ali drugem vmesnem poddepoju, prek katerega borznoposredniška družba vodi finančne instrumente strank, manjše od skupnega stanja teh finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju, ki ga vodi borznoposredniška družba, borznoposredniška družba v razmerju do svojih strank odgovarja za ta primanjkljaj, ne glede na to, ali v razmerju med borznoposredniško družbo in katerim koli vmesnim poddepozitarjem ali centralnim depozitarjem za ta primanjkljaj odgovarja borznoposredniška družba ali drug vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar.«.

V 301. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Za nadzor nad borznoposredniško družbo iz prvega odstavka 296. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 222. člen, prvi odstavek in 1. do 4. točka drugega odstavka 223. člena, 225. do 252. člen ter 278. do 309. člen ZBan-1.

(2)Za nadzor iz 297., 298. in 299. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 222. člen, prvi odstavek in 1. do 4. točka drugega odstavka 223. člena, 225. do 252. člen ter 278. do 309. člen, za nadzor iz 297. člena tega zakona pa tudi pododdelek 7.9.2 ZBan-1.«.

V 321. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Za člane uprave in nadzornega sveta borze z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. do 74. člen ZBan-1.

(2)Za upravni odbor borze z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 74. člen ZBan-1 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borze, za izvršne direktorje pa tudi 62. do 70. člen ZBan-1 in določbe tega zakona o upravi borze.«.

V 329. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Za letno poročilo borze se smiselno uporabljajo 205. člen ter 210. do 213. člen ZBan-1.«. V četrtem odstavku se na koncu besedila 2. točke pika spremeni v vejico. Doda se nova 3. točka, ki se glasi: »3. namesto pojma »Banka Slovenije« se uporablja pojem »agencija«.«.

V 3. točki prvega odstavka 334. člena ter v 3. točki 432. člena se besedilo »njegove osebne podatke« nadomesti z besedilom »osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe«. V 4. točki 432. člena se besedilo »borznega trga s finančnimi instrumenti« nadomesti z besedilom »poravnalnega sistema«.

V 358. členu se v tretjem odstavku besedilo »Republika Slovenije« nadomesti z besedilom »Republika Slovenija«.

V 380. členu se besedilo »10. poglavje tega zakona se ne uporabljajo« nadomesti z besedilom »10. poglavje tega zakona se ne uporablja«.

V 386. členu se v 1. točki tretjega odstavka besedilo »normalen potek teh poganja« nadomesti z besedilom »normalen potek teh pogajanj«.

Besedilo 412. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za člane uprave in nadzornega sveta centralne klirinškodepotne družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. do 74. člen ZBan-1.

(2)Za upravni odbor centralne klirinškodepotne družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 74. člen ZBan-1 in določbe tega zakona o nadzornem svetu centralne klirinškodepotne družbe, za izvršne direktorje pa tudi 62. do 70. člen ZBan-1 in določbe tega zakona o upravi centralne klirinškodepotne družbe.

(3)Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prvega in drugega odstavka tega člena se: 1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »centralna klirinškodepotna družba«, 2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«, 3. pri smiselni uporabi prvega odstavka 66. člena ZBan-1: – namesto besedila 2. točke uporablja besedilo »z ZNVP in drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi«, – namesto besedila 3. točke uporablja besedilo »z drugimi pravili stroke vodenja centralnih depojev in opravljanja poravnave z vrednostnimi papirji«, 4. pri smiselni uporabi 2. točke 68. člena ZBan-1 namesto napotila na 173. člen ZBan-1 uporablja napotilo na 416. člen tega zakona.«.

V 426. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Za letno poročilo centralne klirinškodepotne družbe se smiselno uporabljajo 205. člen ter 210. do 213. člen ZBan-1.«.

V 445. členu se spremenijo dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek tako, da se glasijo: »(3) Poravnalni član je član, ki mu centralna klirinškodepotna družba omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in ki pristopi k poravnalnemu sistemu za poravnavo borznih poslov, ki ga upravlja centralna klirinškodepotna družba.

(4)Članstvo je mogoče z neomejenim ali omejenim dostopom.

(5)Član z neomejenim dostopom je član, ki mu centralna klirinškodepotna družba omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra v celotnem obsegu, potrebnem za vodenje njegovega hišnega računa in računov njegovih strank, katerih imetnik je lahko katera koli fizična ali pravna oseba, oziroma za opravljanje poravnave borznih poslov.

(6)Član z omejenim dostopom je član, ki mu centralna klirinškodepotna družba omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra v omejenem obsegu, potrebnem za vodenje njegovega hišnega računa, računov nekaterih drugih imetnikov oziroma za opravljanje poravnave borznih poslov.«.

Besedilo 447. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Član z neomejenim dostopom lahko postane: 1. borznoposredniška družba, investicijsko podjetje, banka ali posebna finančna institucija, ki je v Republiki Sloveniji v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 32. člena tega zakona upravičena neposredno ali prek podružnice opravljati investicijske storitve izvrševanja naročil za račun strank iz 2. točke in investicijske posle za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter v zvezi s tem pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, 2. investicijsko podjetje, banka ali posebna finančna institucija države članice, ki je v državi članici svojega sedeža upravičena opravljati investicijske storitve izvrševanja naročil za račun strank iz 2. točke in investicijske posle za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter v zvezi s tem pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

(2)Član z omejenim dostopom lahko postanejo naslednje osebe: 1. Banka Slovenije, centralna banka druge države članice in Evropska centralna banka glede vodenja računov bank in posebnih finančnih institucij v zvezi s centralnobančnimi operacijami, 2. oseba, ki upravlja skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost, glede vodenja računov tega premoženja, 3. družba za upravljanje, ki v skladu z ZISDU-1 opravlja storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, glede vodenja računov oseb, za katere opravlja navedene storitve, 4. oseba, ki je po ZISDU-1 pridobila dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev glede vodenja računov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov oziroma kritnih skladov pokojninskih družb, ki jih upravlja, 5. upravljavec poravnalnega sistema iz 459. člena tega zakona glede poravnavanja borznih poslov in vodenja računov, potrebnih za zagotavljanje povezave med poravnalnim sistemom iz 459. člena tega zakona in poravnalnim sistemom za poravnavo borznih poslov, ki ga upravlja centralna klirinško depotna družba, 6. vsaka oseba glede vodenja svojega hišnega računa in računov svojih podružnic ali drugih organizacijskih enot.«.

V 459. členu se v tretjem odstavku na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen 452. člena tega zakona.«. Dodajo se nov osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »(8) V primeru izbire poravnalnega sistema, ki ga upravlja oseba iz prvega odstavka tega člena, poravnalno obdobje določi borza v pravilih borze.

(9)Agencija mora pred izdajo soglasja k pravilom borze iz prejšnjega odstavka oziroma njihovim spremembam na podlagi tretjega odstavka 331. člena tega zakona v zvezi z določbami iz prejšnjega odstavka predhodno pridobiti mnenje Banke Slovenije na podlagi posvetovanja po tretjem odstavku 439. člena tega zakona.

(10)Agencija zavrne soglasje k pravilom borze oziroma spremembam pravil borze glede določb, ki se nanašajo na poravnalno obdobje, če: 1. ne pridobi pozitivnega mnenja Banke Slovenije glede ustreznosti upravljanja s sistemskim tveganjem poravnalnega sistema, 2. predlagana ureditev ne omogoča nemotenega in urejenega delovanja finančnih trgov, ali 3. s strani poravnalnega sistema niso izpolnjeni pogoji za zagotavljanje zanesljive, učinkovite in ekonomične poravnave borznih poslov.«.

V prvem odstavku 461. člena se besedilo »investicijskih ali pomožnih investicijskih storitev« nadomesti z besedilom »investicijskih storitev iz 1., 2., 4., 6. in 7. točke prvega odstavka 8. člena ali pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona«. V četrtem odstavku 461. člena se v napovednem stavku beseda »drugi« nadomesti z besedo »tretji«.

V 463. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Agencija po pridobitvi soglasja Banke Slovenije predpiše:« Doda se nova 5. točka, ki se glasi: »5. vsebino poročil, način poročanja agenciji o podatkih, potrebnih za izračun zajamčenih terjatev iz drugega odstavka 464. člena tega zakona in o stanju likvidnih naložb iz 465. člena tega zakona.«.

Za 463. členom se doda nov 463.a člen, ki se glasi: Agencija ima v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev naslednje pristojnosti in naloge: 1. opravlja nadzor nad borznoposredniškimi družbami glede izpolnjevanja njihovih obveznosti, določenih v 12. poglavju tega zakona, 2. izračunava zneske, v višini katerih morajo borznoposredniške družbe zagotavljati likvidne naložbe iz 465. člena tega zakona, 3. preveri in potrdi zneske, potrebne za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, in skupni znesek zajamčenih terjatev vlagateljev iz prvega odstavka 466. člena tega zakona, 4. izračuna znesek, ki ga morajo vplačati borznoposredniške družbe pri aktiviranju jamstva na podlagi 467. člena tega zakona, 5. zbira druge podatke, ki jih potrebuje Banka Slovenije ali banka prevzemnica iz drugega odstavka 466. člena tega zakona za izpolnitev svojih obveznosti iz 12. poglavja tega zakona.«.

V 464. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Posamezna borznoposredniška družba jamči za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev pri drugi borznoposredniški družbi v obsegu, ki je enak deležu med številom strank posamezne borznoposredniške družbe in skupnim številom strank pri vseh borznoposredniških družbah, zmanjšanim za število strank borznoposredniške družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek.«.

V 488. členu se črta četrti odstavek. Sedanji peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Doda se nov 488.a člen, ki se glasi:

(1)Zaupne informacije sme agencija posredovati naslednjim osebam Republike Slovenije ali druge države članice: 1. nadzornim organom, pristojnim za nadzor nadzorovanih finančnih družb za izvrševanje njihovih zakonskih pristojnosti, 2. organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti, 3. davčni upravi, če jih potrebuje za opravljanje nalog davčne službe, 4. sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku, 5. revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb, 6. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za terjatve, 7. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku, 8. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb, 9. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti, 10. centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov, za izvrševanje njihovih zakonskih pristojnosti, 11. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov, 12. centralni klirinškodepotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu po tem zakonu v zvezi z opravljanjem storitev izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki Sloveniji, če agencija oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov, 13. upravljavcu borznega trga v zvezi s podatki ali ukrepi, ki se nanašajo na borzne člane ali izdajatelje finančnih instrumentov, če agencija oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede zagotavljanja urejenega delovanja borznega trga, ter 14. organu, pristojnemu za nadzor nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, oziroma organu, pristojnemu za preprečevanje korupcije, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih zakonskih pristojnosti.

(2)Oseba, ki ji agencija razkrije zaupne informacije po prvem odstavku tega člena, jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 488. člena tega zakona.

(3)Agencija lahko razkrije zaupne informacije tudi osebam iz prvega odstavka tega člena, ki imajo položaj osebe posamezne tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega člena Republike Slovenije in te tretje države, 2. če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki ustrezajo vsebini, določeni v 488. členu tega zakona, in 3. če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz prvega odstavka tega člena.

(4)Če je agencija zaupne informacije pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice investicijskega podjetja države članice po 297. členu tega zakona, sme te informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.«.

V 491. členu se v prvem odstavku v 2. točki doda nova prva alineja, ki se glasi: »– osebe iz drugega odstavka 32. člena tega zakona,«. Dosedanji prva in druga alineja postaneta druga in tretja alineja. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Višina letnega nadomestila, ki ga mora plačati subjekt nadzora, mora biti sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem subjektom nadzora.«.

Črta se 523. člen.

V 546. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če namerava agencija zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev, ugtovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka 545. člena tega zakona ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za to odločitev.«.

Doda se nov 547.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na šesti odstavek 544. člena tega zakona mora agencija izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve.

(2)Agencija mora v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče: 1. če agencija v roku iz prvega odstavka tega člena ni izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti – od prejema zahteve, 2. če je agencija v roku iz prvega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenim s sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom – od prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve.

(3)Ne glede na drugi odstavek 547. člena tega zakona mora agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v 60 delovnih dneh. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče: 1. če je agencija v roku iz drugega odstavka tega člena izdala potrdilo – od izdaje potrdila, 2. če agencija v roku iz drugega odstavka tega člena ni izdala potrdila – od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.

(4)Agencija mora v potrdilu iz drugega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena.

(5)V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 545. člena in četrti odstavek 547. člena tega zakona.

(6)Agencija lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najpozneje 50. delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.

(7)Če agencija izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s šestim odstavkom tega člena, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Agencija lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v skladu s šestim odstavkom tega člena zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve agencije za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.

(8)Ne glede na sedmi odstavek tega člena lahko agencija s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve: 1. če je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali 2. če bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.

(9)Agencija mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena mora biti naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.

(10)Če agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mora v dveh delovnih dneh po sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena, izdati in odpraviti pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.

(11)Če agencija do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.

(12)V primeru iz enajstega odstavka tega člena mora agencija na zahtevo kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.

(13)Ne glede na prvi odstavek 488. člena tega zakona agencija na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.«.

V 560. členu se v prvem odstavku doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. če ne poroča agenciji v skladu s predpisom iz pete točke 463. člena tega zakona«. V drugem odstavku se besedi »petega odstavka« nadomestita z besedama »prvega odstavka«.

V 561. členu se v prvem odstavku črta 3. točka. Sedanje 4. do 26. točka prvega odstavka postanejo 3. do 25. točka.

V 564. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročila v skladu s prvim odstavkom 211. člena ZBan-1 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;«.

(1)Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki velja ob uveljavitvi tega zakona za določen delež, se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža za tisti razpon iz 45. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09), znotraj katerega je ta delež.

(2)Postopki na podlagi zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo tega zakona.

(1)Agencija za trg vrednostnih papirjev mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati predpise na njegovi podlagi.

(2)Centralna klirinškodepotna družba mora svoja pravila uskladiti s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati predpisi, izdani na podlagi 89. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 67/07 – ZTFI in 100/07 – popr.): – Tarifa za nadomestila za storitve v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 24/00); – Spremembe in dopolnitve tarife za nadomestila za storitve v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 117/02); – Tarifa za nadomestila za storitve v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 76/07).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-12/09-3/17 Ljubljana, dne 19. maja 2009 EPA 268-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik