475. člen ZTFI
(sestava sveta)
(1)Svet sestavlja pet članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: člani sveta), od katerih je eden predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) sveta.
(2)Direktor agencije je po funkciji tudi predsednik sveta.
(3)Predsednik in člani sveta so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, ki jih enkrat letno določi svet na predlog predsednika sveta.
(4)Svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku sveta in direktorju agencije pri pripravi in izvedbi seje. Sekretar sveta zagotavlja pomoč pri organizaciji dela sveta, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, za sklice sej, vodenje zapisnikov, arhiviranje ter opravlja druge strokovne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta in izvajanje administrativnih del v zvezi z delom sveta. Sekretarja na predlog predsednika sveta imenuje svet izmed zaposlenih v agenciji. Sekretar je upravičen do 70% sejnine člana sveta iz prejšnjega odstavka tega člena.
- UPRS sodba I U 146/2015Upravno sodišče RS · 2016
Relevantno je stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012. Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, niti ZGD-1 niti ZPre-1 ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitals
- VSRS Sklep in sodba G 12/2008Vrhovno sodišče RS · 2008
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("miro
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 146/2015Upravno sodišče RS · 15. 3. 2016
Relevantno je stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012. Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, niti ZGD-1 niti ZPre-1 ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitals
- VSRS Sklep in sodba G 12/2008Vrhovno sodišče RS · 16. 12. 2008
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("miro