26. člen ZEKom-UPB1
(obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe)
(1)Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo obveznost, da ugodi vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do in uporabo določenih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti. Tako ravna agencija zlasti, kadar oceni, da bi zavrnitev operaterskega dostopa ali nerazumni pogoji, ki bi imeli podoben učinek, ovirali vzpostavitev zadostne konkurenčnosti trga na maloprodajnem nivoju, ali da ne bi bili v interesu končnih uporabnikov. Pri tem agencija lahko naloži tudi dodatne pogoje, da se zagotovi poštenost, razumnost in pravočasnost izpolnitve obveznosti.
(2)Agencija lahko od operaterja omrežja iz prejšnjega odstavka med drugim zahteva zlasti, da: 1. omogoči operaterski dostop do določenih omrežnih elementov oziroma naprav, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke; 2. se v dobri veri pogaja z operaterji, ki zahtevajo operaterski dostop; 3. ne zavrne že odobrenega operaterskega dostopa do zmogljivosti; 4. zagotovi določene storitve na grosistični osnovi zaradi preprodaje teh storitev na maloprodajnem trgu; 5. odobri odprt operaterski dostop do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih pomembnih tehnologij, ki so nujno potrebni za vzajemno delovanje storitev ali storitev navideznih omrežij; 6. zagotovi skupno uporabo (skupno lokacijo) ali druge oblike souporabe zmogljivosti, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali drogov; 7. zagotovi določene storitve, ki so potrebne za vzajemno delovanje storitev med koncema za uporabnike, vključno z zmogljivostmi za inteligentne omrežne storitve ali gostovanjem v mobilnih omrežjih; 8. zagotovi operaterski dostop do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih sistemov programske opreme, ki so potrebni za zagotovitev pravične konkurence pri izvajanju storitev; 9. medsebojno poveže omrežja ali omrežne zmogljivosti.
(3)Ko agencija presoja, ali naj naloži obveznost iz prvega odstavka tega člena, in še posebej, ko ocenjuje, ali je naložena obveznost proporcionalna koristim, ki jih zasleduje, mora upoštevati zlasti naslednje dejavnike: 1. tehnično in ekonomsko upravičenost uporabe ali namestitve konkurenčne opreme glede na hitrost razvoja trga ter naravo in vrsto predlaganega medomrežnega povezovanja in operaterskega dostopa; 2. izvedljivost predlaganega operaterskega dostopa glede na kapaciteto, ki je na voljo; 3. začetno naložbo lastnika zmogljivosti ob upoštevanju tveganja v zvezi s to naložbo; 4. potreba po dolgoročnem varstvu konkurence; 5. ustrezne pravice intelektualne lastnine, kadar je to primerno; 6. zagotavljanje vseevropskih storitev.
(4)Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje uredi posamezna vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju tega člena.
- UPRS sodba I U 1008/2011Upravno sodišče RS · 2012
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili. Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.
- UPRS sodba I U 789/2011Upravno sodišče RS · 2012
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti. Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
- VSRS Sodba I Up 348/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Ker tožeči stranki z regulatorno odločbo tožene stranke obveznost zagotavljanja golega bitnega toka ni bila naložena, je tožena stranka v izpodbijani odločbi nezakonito ugotovila, da je tožeča stranka kršila obveznost enakega obravnavanja po 3. točki regulatorne odločbe, ker bitnega toka ni zagotavljala na način, ki ni zahteval hkratnega obstoja naročniškega razmerja za PSTN/ISDN priključek. Tožena stranka tako ni imela podlage za sprejem naloženih ukrepov za odpravo nepravilnosti po drugem odstavku 144. člena ZEKom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijano nadzorstveno odločbo tožene stranke utemeljeno razveljavilo.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 12. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1008/2011Upravno sodišče RS · 18. 12. 2012
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili. Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.
- UPRS sodba I U 789/2011Upravno sodišče RS · 21. 2. 2012
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti. Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
- VSRS Sodba I Up 348/2010Vrhovno sodišče RS · 1. 6. 2011
Ker tožeči stranki z regulatorno odločbo tožene stranke obveznost zagotavljanja golega bitnega toka ni bila naložena, je tožena stranka v izpodbijani odločbi nezakonito ugotovila, da je tožeča stranka kršila obveznost enakega obravnavanja po 3. točki regulatorne odločbe, ker bitnega toka ni zagotavljala na način, ki ni zahteval hkratnega obstoja naročniškega razmerja za PSTN/ISDN priključek. Tožena stranka tako ni imela podlage za sprejem naloženih ukrepov za odpravo nepravilnosti po drugem odstavku 144. člena ZEKom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijano nadzorstveno odločbo tožene stranke utemeljeno razveljavilo.
- VSL sklep I Cpg 598/2009Višje sodišče v Ljubljani · 10. 9. 2009
Ureditev po 129. členu ZEKom ne izključuje sodne pristojnosti, saj APEK rešuje spore, navedene v 1. odstavku 129. člena ZEKom, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost. V 5. odstavku 129. člena ZEKom je namreč predpisano, da če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred APEK v isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, se postopek reševanja spora pred APEK ustavi.
- UPRS sodba U 503/2006Upravno sodišče RS · 16. 9. 2008
Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.
- UPRS sodba U 2523/2005Upravno sodišče RS · 14. 5. 2008
V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje trgov v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi se pri tem lahko upoštevalo le podatke iz enoletnega intervala. Pri določitvi relevantnega trga (medoperaterski trg) se lahko upošteva povezanost grosističnega trga z maloprodajnim trgom, če se ugotovi, da je to potrebno. Kadar Agencija ugotavlja, ali ima operater pomembno tržno moč, presoja merila iz 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave, pri čemer mora za vsako od navedenih meril, ki jih upošteva pri svoji odločitvi, navesti tehtne razloge. Pri določitvi operaterja s pomembno tržno močjo Agencija takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom in za take obveznosti navede razloge ter pri tem upošteva načelo sorazmernosti.