25. člen ZEKom-UPB1
(obveznost ločitve računovodskih evidenc)
(1)Agencija lahko v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo, z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo, da vodi računovodske evidence za določene dejavnosti, povezane z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, ločeno od računovodskih evidenc za ostale dejavnosti.
(2)Agencija naloži to obveznost zaradi nadzorovanja izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega člena ali, kjer je to potrebno zaradi preprečitve neutemeljenega navzkrižnega subvencioniranja. To obveznost naloži zlasti vertikalno integriranemu operaterju in od njega lahko zahteva, da zagotovi preglednost svojih grosističnih in internih obračunskih cen. Pri tem lahko določi tudi obliko in metodologijo vodenja računovodstva, ki jo je treba uporabiti.
(3)Operater omrežja iz prvega odstavka tega člena mora na zahtevo agenciji predložiti računovodske evidence, vključno s podatki o prihodkih, prejetih od tretjih strank.
(4)Agencija lahko objavi informacije, ki bi prispevale k odprtemu in konkurenčnemu trgu, vendar mora pri tem upoštevati stopnjo zaupnosti prejetih podatkov skladno z domačimi predpisi in predpisi Evropske skupnosti, ki se nanašajo na poslovno tajnost.
(5)Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju tega člena.
- UPRS sodba I U 1008/2011Upravno sodišče RS · 2012
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili. Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.
- UPRS sodba I U 789/2011Upravno sodišče RS · 2012
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti. Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
- UPRS sodba U 503/2006Upravno sodišče RS · 2008
Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 12. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1008/2011Upravno sodišče RS · 18. 12. 2012
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili. Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.
- UPRS sodba I U 789/2011Upravno sodišče RS · 21. 2. 2012
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti. Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
- UPRS sodba U 503/2006Upravno sodišče RS · 16. 9. 2008
Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.