23. člen ZEKom-UPB1

Odločbo APEK, s katero so bile toženi stranki naložene obveznosti operaterskega dostopa, je tožena stranka dolžna kot kogentna pravila upoštevati. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno izhajalo tudi iz namena zakona (ZEKom) in odločb APEK. Namen ZEKom je med ostalim varstvo konkurence na trgu elektronskih komunikacij, v ta okvir pa sodi tudi cenovni nadzor. To pomeni, da je pravilo, da se trg elektronskih komunikacij regulira v skladu z zakonskimi zahtevami v obliki regulative in je nereguliran (prosti) trg izjema. Takšna izjema bi zato morala biti v izreku za odločitev pomembnih odločb APEK posebej zapisana. Pogodba o medomrežnem povezovanju je sicer res sui generis pogodba, vendar je glede na vsebino blizu prodajni pogodbi. Predmet prodaje so bile namreč v konkretni pogodbi veleprodajne storitve zaključevanja klicev v omrežju tožene stranke, zanje je bila izrecno dogovorjena tudi višina kupnine oziroma cena. Ta cena je bila najkasneje z začasno odločbo APEK predpisana v drugačni višini, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi. To pa pomeni, da višina cene ni bila več v dispoziciji strank, ampak določena s prisilnim predpisom. Zato tožeča stranka dolg

Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali o pravici do revizije, ni razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP. V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja primernih in oprijemljivih opornih točk za določitev njihove vrednosti niti po prostem preudarku, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice do prostega preudarka pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano. Ugotovitvene tožbe niso namenjene prevenciji, zato z zatrjevanjem neke hipotetične škode, ki naj bi tožeči stranki nastala, če ničnost izpodbijanih določb vzorčnih ponudb ne bo ugotovljena, tožeča stranka svoje pravne koristi ne izkazuje v smeri, da bi ji uspeh v tej pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon (in ki ga brez uspeha v tem postopku ne bi mogla uveljaviti).

Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili. Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.

Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti. Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.

Ker je tožena stranka v postopku nadzora ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja preglednosti, je njena odločba s katero je tožeči stranki določila ukrep preglednosti cen na medoperaterskem trgu, pravilna in zakonita.

Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je v skladu z določbo 1. odstavka 129. člena ZEKom pristojna tudi za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, za reševanje katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odstavek 129. člena ZEKom). Vendar pa se v primeru, če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred Agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, postopek reševanja spora pred Agencijo ustavi (5. odstavek 129. člena ZEKom). Že začeti postopek reševanja spora pred Agencijo ni ovira za začetek pravde pred sodiščem, pa tudi ne pogoj za začetek postopka pred sodiščem. tekst : Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo. O b r a z l o ž i t e v Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 3/2009 z dne 30. 1. 2009 (1. točka izreka) in odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter predlog za izdajo začasne odredbe

Ureditev po 129. členu ZEKom ne izključuje sodne pristojnosti, saj APEK rešuje spore, navedene v 1. odstavku 129. člena ZEKom, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost. V 5. odstavku 129. člena ZEKom je namreč predpisano, da če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred APEK v isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, se postopek reševanja spora pred APEK ustavi.

Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, ali je cena, ki jo je predlagal operater B. za zaključevanje klicev iz tožnikovega omrežja v njegovo, razumna. Skladno z 2. odstavkom 23. člena ZEKom in odločbo Agencije, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik operater s pomembno tržno močjo na trgu 16 - „Zaključevanje govornih klicev v posamičnem javnem mobilnem omrežju“ (medoperaterski trg), je namreč tožnik dolžan ugoditi vsaki razumni vlogi operaterja za medomrežno povezovanje, in sicer v 30 dneh.

Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.