65. člen ZP-1-UPB3

Drugačno dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v odločbi o prekršku, namreč lahko sodišče ugotovi le na podlagi izvedenega dokaznega postopka.

Ugotovitev prekrška temelji na inšpekcijskem nadzoru, ki ga je opravil pristojni organ. Ob zaustavitvi vozila, last storilke - pravne osebe, je bilo ugotovljeno, da se je z vozilom opravljal prevoz v okviru dejavnosti pravne osebe in kdo je bil voznik. Ta je podal tudi izjavo, da ima s pravno osebo sklenjeno pogodbo o delu, ki jo je inšpekcijski organ v nadaljevanju preverjal (ker se voznik na kraju samem ni izkazal z ustrezno listino). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je v tej fazi inšpekcijskega postopka pooblaščena uradna oseba zgolj opravljala nadzor nad izvajanjem ZPDZC-1 in ugotavljala dejstva v zvezi s tem postopkom. Zato ni bila dolžna dajati osebi, pri kateri je opravljala nadzor, pravnih poukov po določbah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Zakona o kazenskem postopku, saj postopka o prekršku v tej fazi sploh še ni bilo. Zapisnik o nadzoru zaposlovanja na črno zato ni nedovoljen dokaz.

Zahteva za sodno varstvo je po svoji naravi pravno sredstvo zoper odločbe prekrškovnih organov in te odločbe so predmet presojene, ne pa tudi morebitna druga dejstva in okoliščine, ki jih je prekrškovni organ v postopku sicer ugotovil, ni pa jih povzel in se do njih opredelil v odločbi.

Za presojo, ali je bil v konkretni zadevi obdolžencu zagotovljen pošten postopek (dana zadostna možnost, da se seznani z obremenilnimi dejstvi ter se do njih opredeli), je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil sestavljen po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim obdolženec ni bil seznanjen, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja v obvestilu o zaznavi prekrška v povezavi z navedbami v plačilnem nalogu.

S tem, ko je sodišče storilcema odreklo možnost, da se v zahtevi za sodno varstvo izjavita o dejstvih, ki jima pred izdajo odločbe niso bila znana (opis dejanskega stanja, kot je naveden v odločbi o prekršku, presega podatke, ki so razvidni iz obvestila o prekršku, poslano kršiteljema) in predlagata dokaze ter na tak način uveljavljata razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo iz 3. alineje 62. člena ZP-1, je kršilo določbo osmega odstavka 65. člena ZP-1 na način iz 3. alineje prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Za odločitev v konkretni zadevi, ali je bil storilki zagotovljen pošten postopek, je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil s strani prekrškovnega organa poslan sodišču in s katerim storilka prekrška ni bila seznanjena, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu. Odgovorna oseba pravne osebe je odgovorna za prekršek le, če je bil storjen z njenim delovanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa odloča o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek, mora za izdajo plačilnega naloga kot posebne oblike odločbe o prekršku tudi dejstva, na podlagi katerih napravi sklep, da so podani pogoji za njeno odgovornost iz 15. člena ZP-1, osebno zaznati ali jih ugotoviti z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav.

Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.

Storilcu prekrška mora biti omogočeno, da se izjavi o dokaznem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.

Opis dejanskega stanja, ki ga prekrškovni organ po šestem odstavku 57. člena ZP-1 predloži sodišču ob zahtevi za sodno varstvo, ne dopolnjuje plačilnega naloga, temveč gre za posebno obliko procesnega gradiva, predvidenega zaradi narave odločanja v hitrem postopka.