156. člen ZP-1-UPB3

Navedena dva prekrška sta v navideznem idealnem steku, saj so vsi zakoniti znaki drugega prekrška (deseti odstavek 101. člena ZPrCP) zajeti v prvem prekršku (deveti odstavek 27. člena ZPrCP), oziroma so vsi zakoniti znaki drugega prekrška konzumirani v zakonitih znakih prvega prekrška iz izreka izpodbijane sodbe. Na tak način je celotna prepovedana količina enega dejanja oziroma prekrška vsebovana v drugem, saj pri prvem prekršku obdolženec ni ravnal po predpisanem znaku pooblaščene uradne osebe oziroma policista, ki ga je ustavljal in na tak način ni zadostil namenu policista, da obdolženec vozilo ustavi in omogoči postopek, za povsem isti namen policistov pa gre v zvezi z obdolženčevo nadaljnjo vožnjo osebnega avtomobila, ko so mu policisti s službenim vozilom in modro svetilko ter kratkimi zvočnimi znaki s sireno sledili in gre za njihov isti namen, da obdolženec z vozilom ustavi in omogoči postopek, prav tako pa gre tudi za obdolženčevo isto vožnjo istega osebnega avtomobila na isti lokaciji, kar utemeljuje zaključek, da gre v obravnavani zadevi med navedenima dvema prekrškoma za navidezni idealni stek in drugačna ocena pomeni zgolj neupravičeno kopičenje prekrškov. Zako

Če je med posameznimi dejanji organov, pristojnih za postopek, ki merijo na pregon storilca prekrška, minilo več kot dve leti, je postopek o prekršku oziroma pregon za prekršek zastaral.

Za kršitev pravice do izjave gre takrat, ko je glede na okoliščine vsakega konkretnega primera očitno, da storilec nikoli v postopku ni bil seznanjen z očitanim prekrškom in relevantnimi okoliščinami in se zato o tem ni mogel izjaviti.

Če je pregon zastaral ali če so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon (pravnomočno razsojena stvar), prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga.

Ker v izreku opisano ravnanje ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje ni bilo več določeno kot prekršek (Zakon o trgovini je bil spremenjen tako, da za opravljanje trgovinske dejavnosti odpravlja pogoj registracije), je sodišče prekršilo drugi odstavek 2. člena ZP-1 na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.

Pri odločanju o režimu odmora (ali je ta določen kot enotesn odmor v trajanju 30 minut ali pa je odmor sestavljen iz več delov ter kako dolgo traja posamezen del) je treba zasledovati namen te pravice ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji.

V hitrem postopku se na podlagi drugega odstavka 58. člena ZP-1 uporabljajo določbe rednega sodnega postopka o ustavitvi postopka.

Posredovanje zahteve za sodno varstvo s strani prekrškovnega organa sodišču je dejanje, ki je usmerjeno v pregon storilca in ki pretrga tek zastaralnega roka.

Bistveno za presojo, ali zimski vrt predstavlja javni prostor (in zanj velja enak režim glede kajenja) je ugotovitev, ali se v tem prostoru opravlja gostinska dejavnost.

Če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja do storitve prekrška ni poteklo več kot trideset dni, je ravnanje storilca mogoče pravno opredeliti le kot prekršek po šestem odstavku 190. člena ZVCP-1.

Sodišče je z izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o zahtevah za sodno varstvo, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, kršilo 31. in 158. člen Ustave ter 3. točko prvega odstavka 156. člena ZP-1.

Če sodišče ugotovi, da je ob enakih ugotovljenih dejanskih okoliščinah potrebno uporabiti milejši predpis, mora takšno spremembo pravne opredelitve prekrška navesti v izreku izpodbijane sodbe.

Preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču predstavlja postopanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Nadaljnje dopisovanje med sodiščem in prekrškovnim organom, zaradi napake, ki jo je storil prekrškovni organ pri odstopu zadeve sodišču, pa ne predstavlja dejanj, ki bi imela za posledico pretrganje zastaranja pregona v škodo domnevnih kršiteljev.

Če je vložena pravočasna in utemeljena zahteva za sodno varstvo, sme prekrškovni organ sam odpraviti (nepravnomočno) odločbo o prekršku in jo (med drugim) nadomestiti z novo.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je mogoče izreči samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.

Z izrekom stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, ki ni imel vozniškega dovoljenja za B kategorijo, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in kršilo določbo drugega odstavka 22. člena Zakona o prekrških.

Prepoved reformatio in peius je kršena tudi, če prvostopenjsko sodišče, ki znova odloča o isti stvari, v kateri je drugostopenjsko sodišče na obdolženčevo pritožbo razveljavilo predhodno sodbo o prekršku, izreče sankcijo, ki obdolžencu v prvi (razveljavljeni) sodbi ni bila izrečena. Osmi odstavek 135. člena ZVCP-1 določa kvalificirano obliko (sestavljenega) prekrška za strožje kaznovanje voznikov, ki vozijo v vinjenem stanju in pri tem povzročijo prometno nesrečo.

Onemogočanje nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora obsega vsa neupravičena ravnanja (in opustitve), zaradi katerih je bistveno otežen ali onemogočen nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.

Ker se za vožnjo kolesa ne zahteva vozniško dovoljenje, storilec pa je prekršek storil s kolesom, prekrškovni organ ni imel podlage za izrek kazenskih točk, kar predstavlja kršitev materialnega prava.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se lahko izreče samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.