29. člen ZGZ
(uporaba prostorov in infrastrukture GZS v prehodnem obdobju)
(1)Ta člen določa način uporabe prostorov in infrastrukture GZS v času do razdelitve premoženja GZS. Do uporabe prostorov in infrastrukture GZS so upravičene samo reprezentativne zbornice, kot jih določata drugi in tretji odstavek 4. člena tega zakona.
(2)GZS pripravi seznam članov GZS na dan uveljavitve tega zakona skupaj s podatkom o celotnem znesku članarine, ki jo je član vplačal od 1. januarja 1996 do uveljavitve tega zakona, ter podatkom o odstotku, ki ga ta znesek predstavlja v znesku vplačanih članarin vseh članov v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: delež upravičenj posameznega člana).
(3)Seznam deležev upravičenj posameznega člana mora pravni naslednik GZS objaviti na svoji spletni strani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4)Članu, ki izstopi iz pravnega naslednika GZS v roku 22 mesecev po uveljavitvi tega zakona, mora ta izdati potrdilo o njegovem deležu upravičenj posameznega člana najpozneje v 30 dneh po prejemu izstopne izjave. Za člane, ki do tega datuma niso izstopili iz pravnega naslednika GZS, se šteje, da je njihov delež upravičenj ostal pravnem nasledniku GZS.
(5)Svoj delež upravičenj posameznega člana lahko imetnik uveljavi le tako, da ga najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona prenese na zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. Prenos deleža upravičenj posameznega člana na zbornico je mogoč samo enkrat.
(6)Pravni naslednik GZS mora zbornici, ustanovljeni po tem zakonu, ki doseže prag reprezentativnosti po tretjem odstavku 4. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: reprezentativna zbornica), zagotoviti uporabo prostorov in infrastrukture GZS sorazmerno z vsoto deležev upravičenj posameznih članov, ki so jih prenesli na reprezentativno zbornico (v nadaljnjem besedilu: delež upravičenj reprezentativne zbornice). Delež upravičenj pravnega naslednika GZS je enak vsoti deležev upravičenj vseh članov GZS na dan uveljavitve tega zakona, zmanjšan za deleže upravičenj drugih reprezentativnih zbornic, ki so ustanovljene po tem zakonu. Podatki o deležu upravičenj reprezentativne zbornice se dopolnjujejo četrtletno. Pravni naslednik GZS mora na svoji spletni strani objaviti in dopolnjevati podatke o deležu upravičenj reprezentativne zbornice skupaj s seznamom tistih njenih članov, ki so bili upoštevani pri izračunu deleža upravičenj te reprezentativne zbornice. Za vse člane GZS se ob uveljavitvi tega zakona šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Glas za računanje reprezentativnosti lahko da član samo tisti zbornici, katere član je.
(7)Pravni naslednik GZS in reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture GZS, skleneta pogodbo, s katero določita način uporabe in kritja stroškov tekočega vzdrževanja teh prostorov in infrastrukture.
(8)Če reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture GZS, preneha, se njen delež upravičenj lahko prenese le na drugo reprezentativno zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. O prenosu odločijo člani reprezentativne zbornice s sklepom skupščine.
- VSL sklep II Cp 2363/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
- UPRS sodba U 1802/2008Upravno sodišče RS · 2010
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes. Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 6. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep II Cp 2363/2013Višje sodišče v Ljubljani · 11. 6. 2014
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
- UPRS sodba U 1802/2008Upravno sodišče RS · 18. 3. 2010
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes. Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi