4. člen ZGZ
(članstvo v zbornici in reprezentativnost)
(1)V zbornico se lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: član). Statut ne more določiti, da so člani zbornice le iz določene panoge ali, da opravljajo le določeno gospodarsko dejavnost.
(2)Zbornica, je reprezentativna, če se vanjo združi toliko članov, da njihov prihodek od prodaje predstavlja najmanj deset odstotkov (10%) od prihodkov od prodaje v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo obračunsko obdobje in najmanj pet odstotkov (5%) vseh gospodarskih subjektov, ki se lahko včlanijo v zbornico po 1. odstavku tega člena. Zbornica ima pravico dostopa do podatkov iz podatkovnih baz, s katerimi utemeljuje svojo reprezentativnost, brez plačila nadomestila.
(3)Reprezentativnost zbornice se določi z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za gospodarstvo, na podlagi vloge, ki jo poda zainteresirana zbornica. Vlogi mora biti priložen seznam članov in podatki iz prejšnjega odstavka. Delež člana, ko gre za ugotavljanje reprezentativnosti, se lahko šteje le enkrat. Član, ki je vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti.
(4)Reprezentativne zbornice poleg nalog iz 6. člena tega zakona sodelujejo zlasti:
- pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike ter
- v mednarodnih zborničnih organizacijah.
(5)Za potrebe analitskega dela ima reprezentativna zbornica proti plačilu stroškov priprave in posredovanja podatkov pravico od Statističnega urada Republike Slovenije pridobiti mesečne podatke o izvozu in uvozu in letne podatke o industrijski proizvodnji gospodarskih družb in podjetnikov posameznikov.
(6)V zbornico se lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo tudi druge pravne in fizične osebe, ki želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev in nalog zbornice (v nadaljnjem besedilu: podporni član).
- UPRS sodba U 1802/2008Upravno sodišče RS · 2010
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes. Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 3. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 1802/2008Upravno sodišče RS · 18. 3. 2010
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes. Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi