30. člen ZGZ
(razdelitev premoženja GZS)
(1)Reprezentativne zbornice so upravičene do delitve premoženje GZS.
(2)Po preteku dveletnega roka, v katerem prejmejo člani potrdila o deležu upravičenj na premoženju GZS, se izvede delitev premoženja GZS. O tej delitvi se dogovorijo vse reprezentativne zbornice tako, da upoštevajo kriterije o deležu upravičenj iz prejšnjega člena.
- VSL sklep II Cp 2363/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
- UPRS sodba U 1802/2008Upravno sodišče RS · 2010
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes. Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 6. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep II Cp 2363/2013Višje sodišče v Ljubljani · 11. 6. 2014
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
- UPRS sodba U 1802/2008Upravno sodišče RS · 18. 3. 2010
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes. Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi