10. člen ZPPreb-UPB1
(policijska prijava)
Posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka prejšnjega člena, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom. Prijava oziroma odjava iz prejšnjih odstavkov se poda na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta. Pristojni organ lahko določi daljši rok za prijavo oziroma odjavo iz prvega odstavka tega člena, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske postaje, ne more izpolniti prijavne obveznosti v predpisanem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh dni. Stanodajalec iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji posredovati naslednje podatke: – priimek in ime ter naslov oziroma ime (firme) in sedež stanodajalca ter stanodajalčevo EMŠO oziroma – številko registrskega vpisa firme; – naslov, na katerega posameznika prijavlja oziroma iz katerega ga odjavlja; – podatke iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena. Tujec iz tretjega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji dati naslov, na katerega se prijavlja in podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena. Podatke iz šestega in sedmega odstavka tega člena sme pristojna policijska postaja hraniti največ šest mesecev od dneva prijave oziroma odjave posameznika, nato pa jih mora arhivirati. Določbe tega člena se ne uporabljajo za prijavo oziroma odjavo posameznikov, sprejetih na prenočišče ali počitek v visokogorskih kočah ali postojankah.
- VSRS Sodba IV Ips 68/2017Vrhovno sodišče RS · 2018
Če posamezni področni prekrškovni predpis ukrepov dolžnega nadzorstva ne predpisuje, je pravna oseba svoje odgovornosti za prekršek razbremenjena že, če izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
- VSL sodba PRp 637/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Lastnik vozila mora za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti (le v takem primeru je namreč izvedba dokaza obvezna), zgolj z izjavo, da je vozil J. iz Ria, pa obdolženec ni zadostil temu dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih dokazov, da je tujec inkriminiranega dne res prebival v Republiki Sloveniji.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 1. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba IV Ips 68/2017Vrhovno sodišče RS · 16. 1. 2018
Če posamezni področni prekrškovni predpis ukrepov dolžnega nadzorstva ne predpisuje, je pravna oseba svoje odgovornosti za prekršek razbremenjena že, če izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
- VSL sodba PRp 637/2010Višje sodišče v Ljubljani · 25. 5. 2010
Lastnik vozila mora za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti (le v takem primeru je namreč izvedba dokaza obvezna), zgolj z izjavo, da je vozil J. iz Ria, pa obdolženec ni zadostil temu dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih dokazov, da je tujec inkriminiranega dne res prebival v Republiki Sloveniji.