29. člen ZDoh-1-UPB4
(davčna osnova)
(1)Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 25. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
(2)Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 25. člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v navedeni sklad.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu s predpisi.
(4)Davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela in storitev je mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena tega zakona določi vlada.
(5)Davčna osnova od dohodka iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati verski delavec.
- UPRS Sodba I U 1179/2017-12Upravno sodišče RS · 2018
Tožnik je sredstva prejel kot raziskovalec, ne pa kot študent. Navedeno izhaja iz tožnikove pisne obrazložitve z dne 8. 12. 2012, ki se nahaja v upravnem spisu, v kateri je navedel, da je prejel raziskovalno fulbrightovo štipendijo in da je na univerzi stanford deloval kot „visiting researcher“, torej univerzitetni profesor, ki je deloval kot gostujoči raziskovalec, ter tudi iz izpovedbe samega tožnika, dane na zapisnik št. DT 4210-3179/2012 dne 19. 3. 2014, ko je izjavil, da je v ZDA opravljal raziskovalno dejavnost. Zato sodišče tudi v tem delu ne more slediti tožnikovemu razlogovanju in ugotavlja, da so sredstva, ki jih je tožnik prejel, pravilno opredeljena kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s 26. členom ZDoh‑1.
- VDSS sodba Pdp 159/2011Višje delovno in socialno sodišče · 2011
Tožnik je bil v spornem obdobju sicer direktor tožene stranke, vendar je bil pri njej tudi v delovnem razmerju. Iz tega razloga je treba šteti odpravnino, ki jo je prejel ob razrešitvi, kot dohodek, povezan z delovnim razmerjem, v tej zvezi pa je bila tožena stranka zavezana tako za odvod (plačilo) predpisane akontacije dohodnine kot predpisanih prispevkov za socialno varnost.
- UPRS sodba I U 1298/2009Upravno sodišče RS · 2010
Upravni organi so, skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), pri odločanju vezani ne le na Ustavo in zakon, temveč tudi na podzakonske predpise. Instituta exceptio illegalis zato ne morejo uporabiti. O povračilih (stroškov, ki se po določbah zakona ne vštevajo v davčno osnovo) je že po naravi stvari mogoče govoriti le, če stroški v zvezi z delom delojemalcu dejansko nastanejo.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 4. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1179/2017-12Upravno sodišče RS · 10. 4. 2018
Tožnik je sredstva prejel kot raziskovalec, ne pa kot študent. Navedeno izhaja iz tožnikove pisne obrazložitve z dne 8. 12. 2012, ki se nahaja v upravnem spisu, v kateri je navedel, da je prejel raziskovalno fulbrightovo štipendijo in da je na univerzi stanford deloval kot „visiting researcher“, torej univerzitetni profesor, ki je deloval kot gostujoči raziskovalec, ter tudi iz izpovedbe samega tožnika, dane na zapisnik št. DT 4210-3179/2012 dne 19. 3. 2014, ko je izjavil, da je v ZDA opravljal raziskovalno dejavnost. Zato sodišče tudi v tem delu ne more slediti tožnikovemu razlogovanju in ugotavlja, da so sredstva, ki jih je tožnik prejel, pravilno opredeljena kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s 26. členom ZDoh‑1.
- VDSS sodba Pdp 159/2011Višje delovno in socialno sodišče · 16. 6. 2011
Tožnik je bil v spornem obdobju sicer direktor tožene stranke, vendar je bil pri njej tudi v delovnem razmerju. Iz tega razloga je treba šteti odpravnino, ki jo je prejel ob razrešitvi, kot dohodek, povezan z delovnim razmerjem, v tej zvezi pa je bila tožena stranka zavezana tako za odvod (plačilo) predpisane akontacije dohodnine kot predpisanih prispevkov za socialno varnost.
- UPRS sodba I U 1298/2009Upravno sodišče RS · 19. 10. 2010
Upravni organi so, skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), pri odločanju vezani ne le na Ustavo in zakon, temveč tudi na podzakonske predpise. Instituta exceptio illegalis zato ne morejo uporabiti. O povračilih (stroškov, ki se po določbah zakona ne vštevajo v davčno osnovo) je že po naravi stvari mogoče govoriti le, če stroški v zvezi z delom delojemalcu dejansko nastanejo.