iuris
§ zakonZakon o gospodarskih družbah · ZGD-1 · velja od 4. 5. 2006

637. člen ZGD-1

(pravica do obveščenosti)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 29. 11. 2021Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba VII Kp 22995/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2021

    V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZOPOKD je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov. Trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena označba dopolnilne norme, ni skladna z ustaljeno sodno prakso. Drugače je le v primeru, ko dopolnilna norma nadomešča tudi del opisa dejanja kot dogodka v stvarnosti, ko mora biti jasno označeno, katera je ta dopolnilna norma, saj spreminjanje njene označbe lahko že pomeni spreminjanje opisa konkretnega dejanja iz obtožbe. Prvostopno sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo o dokaznih predlogih in tudi ni ne v zapisniku o glavni obravnavi ne v sodbi obrazložilo svoje odločitve o tem, da jih ne bo izvedlo. Na tak način je sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti tudi, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank. Res je bil dokazni predlog podan še preden se je glavna obravnava znova pričela, ko se sicer

  • VSL sklep I Cpg 1285/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    Pojasnila po 637. členu ZGD-1 lahko zahteva le oseba, katere pravni interes je prizadet zaradi delitve prenosne družbe. Kakršnakoli druga prizadetost pravnega interesa ne zadošča. 637. člen ZGD-1 daje pravico zahtevati informacije o tem, kako je bilo locirano premoženje prenosne družbe in na katere družbe so bile prenesene njene obveznosti. Praviloma se torej nanaša na vprašanja v zvezi s spremembo pravne pripadnosti premoženja in obveznosti. Pravica do izjave ni neomejena. Pri njenem zagotavljanju je treba upoštevati tudi pravice in interese nasprotnih udeleženk.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: sklici 4Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 11. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL Sodba VII Kp 22995/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 29. 11. 2021

    V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZOPOKD je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov. Trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena označba dopolnilne norme, ni skladna z ustaljeno sodno prakso. Drugače je le v primeru, ko dopolnilna norma nadomešča tudi del opisa dejanja kot dogodka v stvarnosti, ko mora biti jasno označeno, katera je ta dopolnilna norma, saj spreminjanje njene označbe lahko že pomeni spreminjanje opisa konkretnega dejanja iz obtožbe. Prvostopno sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo o dokaznih predlogih in tudi ni ne v zapisniku o glavni obravnavi ne v sodbi obrazložilo svoje odločitve o tem, da jih ne bo izvedlo. Na tak način je sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti tudi, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank. Res je bil dokazni predlog podan še preden se je glavna obravnava znova pričela, ko se sicer

  • VSL sklep I Cpg 1285/2016
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 12. 2016

    Pojasnila po 637. členu ZGD-1 lahko zahteva le oseba, katere pravni interes je prizadet zaradi delitve prenosne družbe. Kakršnakoli druga prizadetost pravnega interesa ne zadošča. 637. člen ZGD-1 daje pravico zahtevati informacije o tem, kako je bilo locirano premoženje prenosne družbe in na katere družbe so bile prenesene njene obveznosti. Praviloma se torej nanaša na vprašanja v zvezi s spremembo pravne pripadnosti premoženja in obveznosti. Pravica do izjave ni neomejena. Pri njenem zagotavljanju je treba upoštevati tudi pravice in interese nasprotnih udeleženk.