VSK sklep Cpg 124/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog predlagatelja, ki se nanaša na izdajo pooblastila za sklic skupščine družbe P. d.d., poleg tega pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe v smeri, da se upravi nasprotnega udeleženca naloži, da prekliče s strani nasprotnega udeleženca sklicano skupščino delničarjev družbe P. d.d., ki naj bi zasedala 24.6.2009 ob 12.00 uri na sedežu nasprotnega udeleženca, oziroma da se upravi nasprotnega udeleženca prepove izvršitev s strani nasprotnega udeleženca sklicane omenjene skupščine družbe P. d.d.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlagateljevemu predlogu za izdajo pooblastila za sklic skupščine in predlagateljevemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in mu posledično prizna tudi vse stroške postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno izhaja iz predpostavke, da se pravica manjšinskega delničarja zahtevati objavo nove točke dnevnega reda iz drugega odstavka 296. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) nanaša na pravico zahtevati sklic skupščine iz prvega odstavka istega člena. Gre za različni in med seboj nepovezani pravici. Uprava mora skupščino vedno sklicati v skladu z zakonom, torej v skladu s tretjim odstavkom 298. čl. ZGD-1, kar pomeni, da morajo biti objavljeni tudi predlogi sklepov. V konkretnem primeru pa je uprava nasprotnega udeleženca sklicala skupščino tako, da predlogi sklepov predlagatelja sploh niso bili objavljeni. Zaradi tega bodo sklepi, ki bodo sprejeti na taki skupščini, izpodbojni. Predlagatelj ima torej interes, da se skupščina skliče po tretjem odstavku 296. čl. ZGD-1, saj v tem primeru sprejeti sklepi ne bodo izpodbojni. Posledično je nezakonita tudi odločitev glede predlagane začasne odredbe, saj je verjetnost obstoja terjatve izkazana.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je uprava nasprotnega udeleženca po prejemu zahteve predlagatelja za sklic skupščine delničarjev družbe Pomorska družba d.d. sklicala omenjeno skupščino na dan 24.6.2009, kar pomeni, da je s tem dejanjem omogočila zasedanje omenjene skupščine v okviru roka dveh mesecev od prejete zahteve predlagatelja kot manjšinskega delničarja pri družbi Pomorska družba d.d., katerega delež presega dvajsetino osnovnega kapitala te družbe (tretji odstavek 296. čl. ZGD-1). Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz objavljenega dnevnega reda sklica omenjene skupščine jasno razvidno, da vse objavljene točke dnevnega reda, o katerih naj odloči skupščina, vsebinsko povsem sovpadajo s točkami dnevnega reda, ki jih je v zahtevi za sklic skupščine predlagal predlagatelj. Glede na takšne ugotovitve, ki jih obravnavana pritožba niti ne prereka, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča v konkretni zadevi niso podani zakonski pogoji iz tretjega odstavka 296. čl. ZGD-1, na podlagi katerih bi bili predlagatelj kot manjšinski delničar upravičen od sodišča zahtevati pooblastilo za sklic skupščine delničarjev družbe P. d.d.. V konkretni zadevi je namreč uprava nasprotnega udeleženca skupščino pravočasno sklicala in pri objavi točk dnevnega reda v celoti sledila zahtevi za sklic, ki jo je pred tem podal predlagatelj kot upravičeni imetnik tovrstne manjšinske pravice. Če pa je skupščina že sklicana in je (ali bo) obravnavala isto materijo, potem manjšinski delničar ne more zahtevati še enkrat sklica skupščine (oziroma izposlovati od sodišča pooblastilo za sklic), marveč ima v okviru pravnega varstva svojih pravic in interesov na voljo le tožbo na izpodbojnost sprejetih skupščinskih sklepov. V konkretnem primeru, ko uprava nasprotnega udeleženca v objavi dnevnega reda sklicane skupščine ni navedla predlogov sklepov, ki jih je v svoji zahtevi za sklic sicer izrecno in konkretno formuliral predlagatelj (drugi odstavek 296. čl. ZGD-1), marveč zgolj predloge sklepov organov vodenja in nadzora nasprotnega udeleženca (oziroma pri treh točkah dnevnega reda sploh niso bili navedeni predlogi sklepov), pa tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo lahko predlagatelj kot delničar na omenjeni sklicani skupščini nasprotnega udeleženca v okviru objavljenih točk dnevnega reda podal svoje predloge sklepov, ki jih bo skupščina morala obravnavati v skladu z določbo petega odstavka 300. čl. ZGD-1. Iz tega izhaja, da v obravnavni zadevi niso izpolnjeni zakonski pogoji za sklic skupščine nasprotnega udeleženca po zahtevi predlagatelja v skladu z določbo tretjega odstavka 296. čl. ZGD-1. Zaradi tega je pritožbeno sodišče, potem ko je še ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo tudi nobene bistvene postopkovne kršitve, pritožbo predlagatelja v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker je predlagateljeva zahteva za izdajo pooblastila za sklic skupščine neutemeljena, tudi ni verjetno izkazan obstoj navedene nedenarne terjatve, v zavarovanje katere je predlagatelj predlagal izdajo začasne odredbe (pomanjkanje predpostavke iz prvega odstavka 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Zaradi tega je pravilna in zakonita tudi odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil predlog predlagatelja tudi v tem delu zavrnjen. Pritožbeno sodišče je zato tudi glede odločitve o predlagani začasni odredbi pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.