iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).
§ zakonZakon o davku na dodano vrednost (uradno prečiščeno besedilo) · ZDDV-UPB4 · ne velja od 1. 1. 2007

48. člen ZDDV-UPB4

(rabljeno blago, umetniški predmeti, zbirke in starine)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2014Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba I U 1035/2013Upravno sodišče RS · 2014

    Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.

  • UPRS sodba I U 218/2012Upravno sodišče RS · 2012

    V skladu z določbo 52. a člena ZDDV se pridobivanje rabljenega blaga znotraj Skupnosti ne glede na določbo 1. točke 3. a člena ZDDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga le v primeru, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po posebni ureditvi obdavčenja od dosežene razlike v ceni. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za plačilo DDV po posebni ureditvi, zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV na izstopni strani po splošni ureditvi.

  • UPRS sodba I U 886/2011Upravno sodišče RS · 2012

    Tožnik je z opravljanjem dejavnosti nakupa in prodaje vozil opravljal obdavčen promet blaga. S tem ko je presegel mejni znesek obdavčljivega prometa, ki ga določa 45. člen ZDDV, je postal davčni zavezanec v smislu določil ZDDV. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi davčni organ ugotovil, da je tožnik vozila nabavljal ne samo po splošni ureditvi (z DDV v višini 20 %), pač pa tudi po posebni ureditvi. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je davčni organ pri vseh vozilih, ki jih je tožnik prodal, slednjemu naložil obveznost plačila DDV po splošni ureditvi (20 % DDV), čeprav tožnik vseh avtomobilov ni kupil po splošni ureditvi. Prav tako davčni organ takega ravnanj ni pojasnil in zakonsko utemeljil.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 27. 2. 2006
Povezano: sklici 6Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2014
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • UPRS sodba I U 1035/2013
    Upravno sodišče RS · 8. 4. 2014

    Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.

  • UPRS sodba I U 218/2012
    Upravno sodišče RS · 19. 6. 2012

    V skladu z določbo 52. a člena ZDDV se pridobivanje rabljenega blaga znotraj Skupnosti ne glede na določbo 1. točke 3. a člena ZDDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga le v primeru, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po posebni ureditvi obdavčenja od dosežene razlike v ceni. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za plačilo DDV po posebni ureditvi, zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV na izstopni strani po splošni ureditvi.

  • UPRS sodba I U 886/2011
    Upravno sodišče RS · 14. 2. 2012

    Tožnik je z opravljanjem dejavnosti nakupa in prodaje vozil opravljal obdavčen promet blaga. S tem ko je presegel mejni znesek obdavčljivega prometa, ki ga določa 45. člen ZDDV, je postal davčni zavezanec v smislu določil ZDDV. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi davčni organ ugotovil, da je tožnik vozila nabavljal ne samo po splošni ureditvi (z DDV v višini 20 %), pač pa tudi po posebni ureditvi. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je davčni organ pri vseh vozilih, ki jih je tožnik prodal, slednjemu naložil obveznost plačila DDV po splošni ureditvi (20 % DDV), čeprav tožnik vseh avtomobilov ni kupil po splošni ureditvi. Prav tako davčni organ takega ravnanj ni pojasnil in zakonsko utemeljil.

  • UPRS sodba I U 278/2010
    Upravno sodišče RS · 20. 10. 2010

    V konkretnem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 7. odstavka 48. člena ZDDV, saj iz računov dobaviteljev za predmetna rabljena vozila ni razvidno, da je bil DDV obračunan od razlike v ceni, oziroma ni razvidno, da bi bil DDV sploh obračunan. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bil DDV pri prodajalcu obračunan od razlike v ceni, novim fotokopijam računov, ki jih je v postopku predložil tožnik, in na katerih je dodana klavzula o DDV, pa davčni organ ni poklonil verodostojnosti, saj je zaključil, da ne gre za verodostojne listine po SRS.

  • UPRS sodba U 2117/2000
    Upravno sodišče RS · 23. 5. 2002

    Vsak promet in uvoz poštnih znamk, ki niso namenjene za uporabo in so zbirateljsko blago oziroma zbirka, je obdavčen z DDV ter je zato vprašanje veljavnosti filatelističnih poštnih znamk z vidika davčne opredelitve pravno nerelevantno. Oprostitev plačila DDV iz 6. točke 27. člena ZDDV je namreč določena za poštne znamke, namenjene za uporabo, torej kot sredstvo za označevanje plačane poštnine (2. člen Zakona o poštnih storitvah, Ur. l. RS, št. 35/97) zato uporaba te zakonske določbe za filetalistične poštne znamke ne pride v poštev.

  • UPRS sodba U 2116/2000
    Upravno sodišče RS · 16. 5. 2002

    Vsak promet in uvoz poštnih znamk, ki niso namenjene za uporabo in so zbirateljsko blago oziroma zbirka, je obdavčen z DDV ter je zato vprašanje veljavnosti filatelističnih poštnih znamk z vidika davčne opredelitve pravno nerelevantno. Oprostitev plačila DDV iz 6. točke 27. člena ZDDV je namreč določena za poštne znamke, namenjene za uporabo, torej kot sredstvo za označevanje plačane poštnine (2. člen Zakona o poštnih storitvah, Ur. l. RS, št. 35/97) zato uporaba te zakonske določbe za filetalistične poštne znamke ne pride v poštev.