iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).
§ zakonZakon o davku na dodano vrednost (uradno prečiščeno besedilo) · ZDDV-UPB4 · ne velja od 1. 1. 2007

49. člen ZDDV-UPB4

(davčna osnova za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2014Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba I U 1035/2013Upravno sodišče RS · 2014

    Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.

  • UPRS sodba I U 218/2012Upravno sodišče RS · 2012

    V skladu z določbo 52. a člena ZDDV se pridobivanje rabljenega blaga znotraj Skupnosti ne glede na določbo 1. točke 3. a člena ZDDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga le v primeru, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po posebni ureditvi obdavčenja od dosežene razlike v ceni. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za plačilo DDV po posebni ureditvi, zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV na izstopni strani po splošni ureditvi.

  • UPRS sodba I U 886/2011Upravno sodišče RS · 2012

    Tožnik je z opravljanjem dejavnosti nakupa in prodaje vozil opravljal obdavčen promet blaga. S tem ko je presegel mejni znesek obdavčljivega prometa, ki ga določa 45. člen ZDDV, je postal davčni zavezanec v smislu določil ZDDV. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi davčni organ ugotovil, da je tožnik vozila nabavljal ne samo po splošni ureditvi (z DDV v višini 20 %), pač pa tudi po posebni ureditvi. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je davčni organ pri vseh vozilih, ki jih je tožnik prodal, slednjemu naložil obveznost plačila DDV po splošni ureditvi (20 % DDV), čeprav tožnik vseh avtomobilov ni kupil po splošni ureditvi. Prav tako davčni organ takega ravnanj ni pojasnil in zakonsko utemeljil.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 27. 2. 2006
Povezano: sklici 2Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2014
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • UPRS sodba I U 1035/2013
    Upravno sodišče RS · 8. 4. 2014

    Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.

  • UPRS sodba I U 218/2012
    Upravno sodišče RS · 19. 6. 2012

    V skladu z določbo 52. a člena ZDDV se pridobivanje rabljenega blaga znotraj Skupnosti ne glede na določbo 1. točke 3. a člena ZDDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga le v primeru, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po posebni ureditvi obdavčenja od dosežene razlike v ceni. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za plačilo DDV po posebni ureditvi, zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV na izstopni strani po splošni ureditvi.

  • UPRS sodba I U 886/2011
    Upravno sodišče RS · 14. 2. 2012

    Tožnik je z opravljanjem dejavnosti nakupa in prodaje vozil opravljal obdavčen promet blaga. S tem ko je presegel mejni znesek obdavčljivega prometa, ki ga določa 45. člen ZDDV, je postal davčni zavezanec v smislu določil ZDDV. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi davčni organ ugotovil, da je tožnik vozila nabavljal ne samo po splošni ureditvi (z DDV v višini 20 %), pač pa tudi po posebni ureditvi. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je davčni organ pri vseh vozilih, ki jih je tožnik prodal, slednjemu naložil obveznost plačila DDV po splošni ureditvi (20 % DDV), čeprav tožnik vseh avtomobilov ni kupil po splošni ureditvi. Prav tako davčni organ takega ravnanj ni pojasnil in zakonsko utemeljil.

  • UPRS sodba I U 1835/2009
    Upravno sodišče RS · 20. 10. 2010

    V konkretnem primeru je sporno, ali je tožečo stranko mogoče obravnavati kot kupovalko in s tem kot davčno zavezanko po tretjem odstavku 4. člena ZDMV za rabljena vozila, za katera je sklepala t.i. komisijske pogodbe, in sicer ali je rabljena vozila prodajala kot preprodajalka v svojem imenu in za svoj račun ali pa kot komisionar v svojem imeni in za tuj račun. Kljub formalnim določilom pogodbe, ki nosi naziv „pogodba o komisijski prodaji“, njena dejanska izvedba ne kaže, da je tudi v resnici šlo za komisijsko prodajo.

  • UPRS sodba I U 278/2010
    Upravno sodišče RS · 20. 10. 2010

    V konkretnem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 7. odstavka 48. člena ZDDV, saj iz računov dobaviteljev za predmetna rabljena vozila ni razvidno, da je bil DDV obračunan od razlike v ceni, oziroma ni razvidno, da bi bil DDV sploh obračunan. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bil DDV pri prodajalcu obračunan od razlike v ceni, novim fotokopijam računov, ki jih je v postopku predložil tožnik, in na katerih je dodana klavzula o DDV, pa davčni organ ni poklonil verodostojnosti, saj je zaključil, da ne gre za verodostojne listine po SRS.