36. člen ZDDV-UPB4
(obdobje obdavčevanja)
(1)Davčni zavezanec mora obračunavati davčno obveznost v davčnem obdobju.
(2)Davčno obdobje je koledarski mesec, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)Za davčnega zavezanca, ki je v preteklem koledarskem letu dosegel promet blaga oziroma storitev v vrednosti do vključno 10,000.000 tolarjev, je davčno obdobje koledarsko polletje, za davčnega zavezanca, ki je v preteklem koledarskem letu dosegel promet blaga oziroma storitev od 10,000.000 tolarjev do vključno 20,000.000 tolarjev, je davčno obdobje koledarsko trimesečje. Za davčnega zavezanca, ki šele začne opravljati obdavčljivo dejavnost, je, ne glede na vrednost pričakovanega prometa, prvih 12 mesecev davčno obdobje koledarski mesec. Ne glede na določbe prvega stavka tega odstavka je za davčnega zavezanca, za katerega je predpisano davčno obdobje koledarsko polletje in pridobiva oziroma dobavlja blago znotraj Skupnosti, davčno obdobje koledarsko trimesečje.
(4)Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne likvidacijski ali stečajni postopek, se davčno obdobje zaključi z dnem začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka se davčno obdobje zaključi z datumom sklepa o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka.
(5)Za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji ter za prejemnika blaga oziroma storitev, ki ni identificiran za namene DDV in je plačnik DDV na podlagi 2. točke prvega odstavka ali na podlagi drugega stavka drugega odstavka 12. člena tega zakona, je davčno obdobje za plačilo DDV koledarski mesec.
(6)Davčni zavezanec, na katerega se nanaša četrti odstavek 53. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za obračunavanje DDV v trimesečnem oziroma polletnem davčnem obdobju, se lahko odloči za obračunavanje DDV v enomesečnem davčnem obdobju. V tem primeru mora pisno obvestiti pristojni davčni organ v roku 15 dni pred prehodom na mesečni obračun DDV. Obdobje obračunavanja DDV po tem odstavku ne sme biti krajše od 12 mesecev.
(7)Promet blaga oziroma storitev po tem členu je promet, ki je izkazan v obračunu DDV za preteklo koledarsko leto.
- UPRS sodba U 988/2007Upravno sodišče RS · 2008
Res je, da obravnavana davčna obveznost pred 31. 1. 2003 ni zapadla, kar pa na sam pobot po ZPPSL ne vpliva, saj veljajo za pobotane po 2. odstavku 39. člena ZPPSL tudi nasprotne terjatve, ki niso dospele. Neutemeljeni so tudi ugovori v zvezi z (ne)obstojem nasprotne terjatve tožnika na dan začetka postopka prisilne poravnave (17. 1. 2003). Tudi po mnenju sodišča je nasprotna terjatev iz naslova obveznosti za davčno obdobje december 2002 po poteku tega davčnega obdobja že obstojala, glede na to, da jo je bil tožnik dolžan izkazati v mesečnem obračunu DDV-O. Datum predložitve davčnega obračuna davčnemu organu na sam nastanek obveznosti ne vpliva, kot tudi nastanek obveznosti (oz. presežka) ni pogojevan z izdajo ugotovitvene odločbo.
- VSRS Sodba I Up 1267/2004Vrhovno sodišče RS · 2006
Vračilo preveč plačanega DDV ne poteka po prvem odstavku 95. člena ZDavP, če ni izkazano, da je bil davek preveč plačan glede na pravnomočno odmerno odločbo ali glede na davčni obračun, temveč poteka po 42. členu ZDDV, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa v tem primeru niso.
- VSL sodba I Cpg 1102/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Prvostopno sodišče je pravilno izpostavilo kot odločilno, da sta pravdni stranki v Pogodbah (oziroma aneksih) izrecno dogovorili, da v ceno minute ni vključen prometni davek (oziroma DDV). In ker sta dogovorili kot osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to (smiselno) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Davčno prevalitev predpostavlja že sam sistem DDV. Zato zanjo ni potreben kakšen poseben dogovor.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 10. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 988/2007Upravno sodišče RS · 21. 10. 2008
Res je, da obravnavana davčna obveznost pred 31. 1. 2003 ni zapadla, kar pa na sam pobot po ZPPSL ne vpliva, saj veljajo za pobotane po 2. odstavku 39. člena ZPPSL tudi nasprotne terjatve, ki niso dospele. Neutemeljeni so tudi ugovori v zvezi z (ne)obstojem nasprotne terjatve tožnika na dan začetka postopka prisilne poravnave (17. 1. 2003). Tudi po mnenju sodišča je nasprotna terjatev iz naslova obveznosti za davčno obdobje december 2002 po poteku tega davčnega obdobja že obstojala, glede na to, da jo je bil tožnik dolžan izkazati v mesečnem obračunu DDV-O. Datum predložitve davčnega obračuna davčnemu organu na sam nastanek obveznosti ne vpliva, kot tudi nastanek obveznosti (oz. presežka) ni pogojevan z izdajo ugotovitvene odločbo.
- VSRS Sodba I Up 1267/2004Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2006
Vračilo preveč plačanega DDV ne poteka po prvem odstavku 95. člena ZDavP, če ni izkazano, da je bil davek preveč plačan glede na pravnomočno odmerno odločbo ali glede na davčni obračun, temveč poteka po 42. členu ZDDV, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa v tem primeru niso.
- VSL sodba I Cpg 1102/2004Višje sodišče v Ljubljani · 18. 5. 2006
Prvostopno sodišče je pravilno izpostavilo kot odločilno, da sta pravdni stranki v Pogodbah (oziroma aneksih) izrecno dogovorili, da v ceno minute ni vključen prometni davek (oziroma DDV). In ker sta dogovorili kot osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to (smiselno) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Davčno prevalitev predpostavlja že sam sistem DDV. Zato zanjo ni potreben kakšen poseben dogovor.
- UPRS sodba U 610/2002Upravno sodišče RS · 11. 10. 2004
Sodišče ocenjuje, da zgolj razlog, da tožnik v tem obdobju ni ustvarjal prihodkov, ne zadostuje za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, saj to ne izhaja iz določbe 40. člena ZDDV. Zato zgolj naziv firme tožnika, ki vsebuje besedilo "finančne storitve", sam po sebi še ne pomeni, da tožnik opravlja zgolj oproščeno dejavnost, saj je to treba presojati v okviru vsakega opravljenega prometa. Ker pa v obravnavanem primeru niti ni sporno, da tega prometa sploh ni bilo (razen za en račun v mesecu decembru), iz upravnih spisov pa je razvidno, da je šlo za zagonska sredstva, ob dejstvu, da je bil tožnik hkrati tudi zavezanec za DDV, po presoji sodišča ni razloga, da v tem obdobju ne bi imel pravice do odbitka vstopnega DDV, v kolikor jo je uveljavljal.
- UPRS sodba U 2377/2002Upravno sodišče RS · 20. 9. 2004
Iz določbe 95. člena ZDavP ne izhaja, da bi se v primeru obračuna DDV ravnalo drugače, saj zakon uporablja le termin davčni obračun in ne izključuje oz. ne uporablja termina dokončni obračun. Gre za splošno določbo, ki po vsebini ne izključuje posameznih vrst davkov, ne glede na to, da so po specialnih predpisih lahko predpisani tudi posebni postopka vračila davkov (npr. popravki DDV po 10. odstavku 21. člena ZDDV), ki pridejo seveda v poštev kadar in v kolikor so za to po specialnem predpisu izpolnjeni pogoji. Ker gre v obravnavanem primeru izključno za zahtevek za vračilo po 95. členu ZDavP, je po presoji sodišča bistveno za odločitev ugotovitev, ali je tožnik plačal več, kot je bil dolžan plačati po davčnem obračunu.