9. člen ZJU-B

Ugled ni le dobro mnenje, ki ga je deležna posamezna institucija navzven, v očeh javnosti, ampak vanj spada tudi dojemanje vrednosti institucije s strani njenih zaposlenih oziroma ljudi, ki jo sestavljajo. Vsaj slednje je bilo v konkretnem primeru prizadeto, ne glede na to, da se s tožnikovim ravnanjem morda ni seznanila širša javnost, ker je posnetek relativno hitro, v nekaj dneh, iz FB profila odstranil.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje natančneje ugotavljati, kaj konkretno je pomenila vsaka od njegovih 341 "akcij" v aplikaciji. Za zaključek o obstoju hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja zadostujejo ugotovitve o tem, da je iz izključno osebnih namenov in pretežno v času, ko je bil z dela odsoten (po ugotovitvi sodišča je v spornem obdobju od 1. 12. 2020 do 21. 1. 2021 delo opravljal le sedem delovnih dni) izvajal neupravičene in nepooblaščene dostope do aplikacije za vodenje javnega razpisa, pri čemer izjemna številnost teh dostopov nedvomno daje dodatno težo očitanim kršitvam.

Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz pisnega opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).1 Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik storil devet od očitanih desetih kršitev, ki so predmet pisnega opozorila, ter da je utemeljen tudi en očitek iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijane odpovedi.

V času odpovedi veljavni šesti odstavek 88. člena ZDR je določal, da mora biti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana v šestdesetih dneh od ugotovitve utemeljenega razloga oziroma najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To pomeni, da mora pristojni organ delodajalca delavcu podati odpoved znotraj navedenega roka. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za redno odpoved iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Niso utemeljene revizijske navedbe, da je treba v smislu obstoja kršitve ločiti primere, ko delavec koristi odmor brez dovoljenja oziroma se zadržuje v okolici zgradbe carine od primerov samovoljnega zapuščanja delovnega mesta. V obeh primerih gre namreč za kršitev pogodbenih obveznosti, saj tudi daljše koriščenje odmora brez dovoljenja ali daljše zadrževanje v okolici zgradbe predstavlja neopravljanje dela (oz. nevestno opravljanje dela) in nespoštovanje navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem delovnih obveznosti (9. člen ZJU, 31. in 32. člen ZDR). Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pomembno, a

Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je delavec, ki po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, v načelu upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma sedanjega 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je treba upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. Tako se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na določbe ZSPJS in Pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu. Javni uslužbenec ob premestitvi na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu ni upravičen do prenosa števila vseh napredovanj v plačnih razredih na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko uvrščen le za en plačni razred višje od plačnega razreda, v katerega je bil z doseženimi napredovanji uvrščen na prejšnjem delovnem mestu, razen, če je izhodiščni plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta v višjem tarifnem razredu že sam po sebi najmanj za en plačni razred višji od doseženega na prejšnjem delovnem mestu.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju spregledalo dve listini, ki jih je kot dokaz predložila tožnica, in sicer vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi do teh listin, ki lahko bistveno vplivata na odločitev v tem postopku, ni opredelilo, zaradi česar izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Občina, v kateri je sedež inšpektorata skupne občinske uprave, ima status delodajalca, pri čemer pravice in obveznosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Ti župani lahko pooblastijo drugo osebo ali enega izmed njih za podajo sklepa o premestitvi inšpektorja.