10. člen ZJU-B

Ugled ni le dobro mnenje, ki ga je deležna posamezna institucija navzven, v očeh javnosti, ampak vanj spada tudi dojemanje vrednosti institucije s strani njenih zaposlenih oziroma ljudi, ki jo sestavljajo. Vsaj slednje je bilo v konkretnem primeru prizadeto, ne glede na to, da se s tožnikovim ravnanjem morda ni seznanila širša javnost, ker je posnetek relativno hitro, v nekaj dneh, iz FB profila odstranil.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 64 v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih kršitev delovnih obveznosti, storila najmanj 20 hujših kršitev delovne obveznosti. Tožničine kršitve predstavljajo nedopustne posege v osebnost in dostojanstvo zaposlenih pri toženi stranki, del njenih kršitev pa je finančne narave. Zato je obstajal odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Ponareditev podpisa nadrejenega delavca v času odsotnosti pomeni po svoji naravi takšno ravnanje, ki poruši zaupanje delodajalca do delavca, da takšnih ravnanj ne bo ponovil. Delodajalec, državni organ, mora namreč zaupati, da javni uslužbenec v času odsotnosti nadrejenega javnega uslužbenca ne bo zlorabil te odsotnosti tako, da bo „saniral“ svoje napake pri delu na način, da bo ponaredil podpis nadrejenega ter s tem povzročil pravni položaj, ko o pravicah strank v upravnem postopku odloči oseba, ki za to nima pooblastila. Tožena stranka je namreč dolžna v upravnem postopku izdajati upravne akte in dosledno upoštevati načelo zakonitosti. Glede na to, da je tožena stranka tožnici očitala tudi kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, je tožnica s svojim ravnanjem kršila tudi 10. člen ZJU, ki javnemu uslužbencu nalaga dolžnost častnega ravnanja pri izvrševanju javnih nalog v skladu s pravili poklicne etike.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju spregledalo dve listini, ki jih je kot dokaz predložila tožnica, in sicer vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi do teh listin, ki lahko bistveno vplivata na odločitev v tem postopku, ni opredelilo, zaradi česar izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.