36. člen ZJU-B
(izjeme)
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)Z javnim uslužbencem, ki sklene delovno razmerje za določen čas, se ne sme skleniti delovno razmerje za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja, razen v primeru iz 5. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona.
(2)Pripravnik, ki je bil izbran na javnem natečaju, lahko po zaključenem pripravništvu sklene delovno razmerje za nedoločen čas brez javnega natečaja. V primeru, da je bil izbran na javnem natečaju, lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas tudi javni uslužbenec iz 6. točke 68. člena.".
- VDSS Sodba Pdp 357/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Vodenje disciplinskega postopka se zaključi s sprejemom odločitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Enotno stališče sodne prakse, ki temelji na pravnem pravilu, da je zoper (disciplinsko) odločbo možna pritožba, ki jo ureja 24. člen ZJU, je, da se vodenje disciplinskega postopka konča v primeru pritožbe s sprejemom odločitve organa druge stopnje. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred Komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika, oziroma od njega imenovane disciplinske komisije, o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
- VDSS Sodba Pdp 230/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, tako stališče pa ni v neskladju z določbo 129. člena ZJU, po kateri vodi disciplinski postopek predstojnik oziroma od njega imenovana komisija. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
- UPRS Sodba I U 1781/2018-7Upravno sodišče RS · 2019
Sestava komisije za pritožbe ni bila možna iz zaposlenih pri Zagovorniku, zato je predstojnik organa z imenovanjem komisije iz drugih državnih organov postopal pravilno in tudi ustavnopravnoskladno. Obseg pristojnosti komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je določen v 35. členu ZJU, zato ni mogoče očitati, da bi morala komisija za pritožbe opraviti tudi presojo Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu (v smislu tožbenega očitka diskriminacije), še zlasti, ker je sprejem tovrstnih aktov avtonomna odločitev delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. Zato se ni možno v tem upravnem sporu spuščati v vprašanje, ali so bili podani razlogi za določitev tega pogoja ali ne, kot tudi, da je iz postopka izostala analiza potrebnosti takega pogoja za razpisano delovno mesto.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 12. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 357/2025Višje delovno in socialno sodišče · 3. 12. 2025
Vodenje disciplinskega postopka se zaključi s sprejemom odločitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Enotno stališče sodne prakse, ki temelji na pravnem pravilu, da je zoper (disciplinsko) odločbo možna pritožba, ki jo ureja 24. člen ZJU, je, da se vodenje disciplinskega postopka konča v primeru pritožbe s sprejemom odločitve organa druge stopnje. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred Komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika, oziroma od njega imenovane disciplinske komisije, o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
- VDSS Sodba Pdp 230/2025Višje delovno in socialno sodišče · 9. 7. 2025
Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, tako stališče pa ni v neskladju z določbo 129. člena ZJU, po kateri vodi disciplinski postopek predstojnik oziroma od njega imenovana komisija. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
- UPRS Sodba I U 1781/2018-7Upravno sodišče RS · 10. 12. 2019
Sestava komisije za pritožbe ni bila možna iz zaposlenih pri Zagovorniku, zato je predstojnik organa z imenovanjem komisije iz drugih državnih organov postopal pravilno in tudi ustavnopravnoskladno. Obseg pristojnosti komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je določen v 35. členu ZJU, zato ni mogoče očitati, da bi morala komisija za pritožbe opraviti tudi presojo Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu (v smislu tožbenega očitka diskriminacije), še zlasti, ker je sprejem tovrstnih aktov avtonomna odločitev delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. Zato se ni možno v tem upravnem sporu spuščati v vprašanje, ali so bili podani razlogi za določitev tega pogoja ali ne, kot tudi, da je iz postopka izostala analiza potrebnosti takega pogoja za razpisano delovno mesto.