20. člen EZ-UPB1

SODO d.o.o. je po drugem odstavku 71. člena EZ po javnem pooblastilu pristojen odločati o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. V obravnavanem primeru pa je odločitev sprejel Elektro A. in ne SODO d.o.o., kar po presoji sodišča ni zakonito. SODO oziroma njegov direktor ne more s pooblastilom prenesti pristojnosti izdaje odločbe v upravnem postopku, uvedenem na podlagi drugega odstavka 71. člena EZ, na tretjo pravno osebo, kot to izhaja iz uvoda izpodbijane odločbe, saj bi to pomenilo prenos javnega pooblastila za izvrševanje funkcije uprave pravni osebi, kateri to pooblastilo z zakonom (ali na njegovi podlagi) ni bilo dano. Zakon torej nosilcu javnega pooblastila SODO d.o.o. dopušča prenos pooblastila v opisanem obsegu (za vodenje in odločanje v upravnem postopku) ''le'' na osebe, zaposlene pri A. d.d., ki pa (ne glede na to) ne odločajo v imenu A. d.d. , temveč v imenu SODO d.o.o. (kot nosilca javnega pooblastila).

A. d.o.o. oziroma njegov direktor ne more s pooblastilom prenesti funkcije vodenja in odločanja v upravnem postopku, uvedenem na podlagi drugega odstavka 71. člena EZ, na tretjo pravno osebo, saj bi to pomenilo prenos javnega pooblastila za izvrševanje funkcije uprave pravni osebi, kateri to pooblastilo z zakonom (ali na njegovi podlagi) ni bilo dano.

Z vidika lastnikov obstoječih objektov 80. člen ZPNačrt pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tisto komunalno opremo, na katero doslej niso mogli priključiti svojih (obstoječih) objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključujejo na novo, medtem ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in omrežja infrastrukture, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb. Zgolj dejstvo, ali je sama gradila to omrežje, zato ni odločujočega pomena. 5. člen Odloka o komunalnem prispevku je v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega infrastrukture, ki je bila upoštevana pri izračunu povprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za 100 % opremljenost stavbnega zemljišča in izrabo 1,00 („e“), v nasprotju z 1. odstavkom 71. člena ZPNačrt. V nasprotju z ZPNačrt je 5. člen Odloka o komunalnem prispevku tudi v delu, ko določa, da se pri izračunu upošteva bruto površina investitorjevega objekta (faktor „b“), medtem ko je v 1. odstavku 82. člen

Tudi če bi pritožbeni organ odgovor predlagatelja tožnici vročil, bi slednja novih dejstev in dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločitvi, ne mogla več navesti, saj sme pritožnik nova dejstva in dokaze v postopku navajati najpozneje v pritožbi, in še to le v primeru, če izkaže, da jih ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Ker ustanovitev služnosti v javno korist lastninsko upravičenje služnostnega zavezanca omejuje v najmanjši možni meri, odločitev o prevzemu v last tudi preostalih nepremičnin v postopkih ustanovitve služnosti (razen izjemoma v primeru posebej utemeljenih okoliščin) že po naravi stvari ni mogoča. Upravni organ je odločitev o stroških oprl na določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki pa v obravnavani zadevi ne predstavlja podlage za odločitev o stroških. V navedeni določbi so namreč kot stroški v zvezi z razlastitvijo mišljeni stroški iz drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 (npr. selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine) in ne stroški, ki nastanejo stranki med samim postopkom ali zaradi postopka, katere primeroma našteva prvi odstavek 113. člen ZUP (potni st

Dobiček iz prezasedenosti (čezmejnih avkcij) ni izključen kot prihodek pri določanju cen sistemskih storitev.

ZPOmK glede omejevanja trga z oblastnimi ravnanji (splošni in posamični akti ter dejanja) določa subjekte, na katere se nanaša prepoved, prepovedana ravnanja ter posledice. Pri tem pa zakon prepovedana ravnanja definira z generalno klavzulo, saj ne določa vseh znakov nedopustnega oblastnega ravnanja, temveč se pri tem sklicuje na zakon in ustavo. Šele ti torej določajo ali je neko ravnanje dopustno ali pa ni dopustno in torej predstavlja omejitev prostega nastopanja na trgu. EZ nalaga izvajalcu dejavnosti distribucije odgovornost za vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja. Njegovo pooblastilo z upravljanjem in vzdrževanjem omrežja torej izhaja iz zakona. Pri tem pa EZ niti uredba ne omejujeta distributerja glede načina izvedbe del. Po presoji sodišča tako lahko navedena dela opravi sam ali po drugem izvajalcu (v tem primeru pa je dolžan upoštevati predpise o javnih naročilih). Prav tako EZ daje izvajalcu distribucijske dejavnosti pooblastilo, da daje soglasja v postopkih izdaje dovoljen za posege v prostor. Glede na, da je tožena stranka v soglasju k rekonstrukciji ceste v zvezi s prestavitvijo energetskega omrežja le to pogojevala z obveznostjo investitorja, da njej kot