19. člen EZ-UPB1
Če zakon drugače ne določa, se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, v kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. Dogovor je lahko sklenjen v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih pogodb ali neposredno na organiziranem trgu z električno energijo. Upravičeni odjemalci električne energije ali zemeljskega plina so vsi odjemalci. Vlada lahko na osnovi nacionalnega energetskega programa predpiše najmanjši delež porabe energije v različnih oblikah, ki ga morajo porabniki zadovoljevati iz obnovljivih virov neposredno, z nakupi na trgih ali z zagotavljanjem povečanega deleža obnovljivih virov pri drugih porabnikih energije. Dobavitelji električne energije končnim odjemalcem so dolžni na izdanih računih za električno energijo in v svojih propagandnih gradivih objaviti deleže posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi električne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu. Prav tako so na računih in v propagandnih gradivih dolžni navesti vsaj imena spletnih strani ali drugih virov informacij, kjer je možno pridobiti informacije o vplivu obstoječe strukture proizvodnih virov na okolje, predvsem glede emisij ogljikovega dioksida (CO2) in problematike radioaktivnih odpadkov. Agencija za energijo s splošnim aktom predpiše način določanja deležev posameznih proizvodnih virov in način njihovega prikazovanja. Na zahtevo Agencije za energijo ji mora dobavitelj električne energije predložiti dokazila o točnosti podatkov iz petega odstavka tega člena.
- UPRS sodba I U 1250/2009Upravno sodišče RS · 2010
Služnost v javno korist po EZ ni omejena z rokom trajanja 30 let.
- UPRS sodba I U 206/2009Upravno sodišče RS · 2009
Če sta nepremičnini v solastnini, je vsak solastnik lastnik vsakega dela nepremičnine in je treba služnost ustanoviti glede celotnih nepremičnin, torej glede vseh solastnikov. Služnost je nedeljiva in zgolj na posameznem solastniškem deležu ne more obstajati.
- UPRS sodba U 2489/2008Upravno sodišče RS · 2009
Pri prenosu ne gre za prenehanje služnosti pri prenosniku in nastanek služnosti pri prevzemniku, temveč novi služnostni upravičenec služnost izvršuje v enakem obsegu, ne spremeni se niti čas, za katerega je bila služnost ustanovljena. Argument za prenosljivost služnosti v javno korist pa je primerljivost s stavbno pravico, kateri je po vsebini in pravni naravi služnost v javno korist podobna.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 2. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1250/2009Upravno sodišče RS · 23. 2. 2010
Služnost v javno korist po EZ ni omejena z rokom trajanja 30 let.
- UPRS sodba I U 206/2009Upravno sodišče RS · 24. 11. 2009
Če sta nepremičnini v solastnini, je vsak solastnik lastnik vsakega dela nepremičnine in je treba služnost ustanoviti glede celotnih nepremičnin, torej glede vseh solastnikov. Služnost je nedeljiva in zgolj na posameznem solastniškem deležu ne more obstajati.
- UPRS sodba U 2489/2008Upravno sodišče RS · 14. 10. 2009
Pri prenosu ne gre za prenehanje služnosti pri prenosniku in nastanek služnosti pri prevzemniku, temveč novi služnostni upravičenec služnost izvršuje v enakem obsegu, ne spremeni se niti čas, za katerega je bila služnost ustanovljena. Argument za prenosljivost služnosti v javno korist pa je primerljivost s stavbno pravico, kateri je po vsebini in pravni naravi služnost v javno korist podobna.
- UPRS sodba in sklep I U 46/2009Upravno sodišče RS · 5. 10. 2009
Služnost v javno korist se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Javna korist ni izkazana že na podlagi zakona. Služnost nima zakonsko določene vsebine, zato jo je treba v izreku odločbe definirati. Postopek ustanovitve služnosti je dvofazni postopek.