64. člen ZGO-1-UPB1

Tožnica lahko v postopku varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se ne tičejo neposredno njenih interesov.

V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče.

Četudi je vplivno območje po zgraditvi stanovanjske stavbe z izvedenskim mnenjem nesporno dokazano in je bila tožeča stranka v upravnem postopku v skladu z določbo 64. člena ZGO-1 pravilno vključena v postopek, to ne pomeni hkrati tudi, da ima slednja po njenem zgolj pavšalnem sklicevanju na ZGO-1 v teh predpisih pravno podlago za izdajo soglasja k predmetni gradnji. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci uveljavljajo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih, za kar pa v tem primeru zatrjevanega zimskega osenčenja rastlinjakov ne gre.

Nepriznanje položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja še ne pomeni, da revidenti nimajo zagotovljenega sodnega varstva pred zatrjevanimi imisijami pred sodiščem splošne pristojnosti (če so imisije prekomerne) in ker navedbe, s katerimi utemeljujejo obstoj hudih posledic, niso objektivno in subjektivno konkretizirane, ampak ostajajo na pavšalni ravni in v celoti neizkazane, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Dokaz o tem, da je vplivno območje prikazano napačno, je dolžna pristojnemu upravnemu organu predložiti oseba, ki to zatrjuje in s tem poskuša utemeljiti svoj pravni interes za vstop v postopek kot stranska udeleženka. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa je poročilo, ki ga je v tem primeru predložil tožnik, neustrezno, saj zajema tudi hrup, ki ni povezan z gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov, ki so predmet obravnavane gradnje, prav tako ni povezan z opravljanjem dejavnosti v oziroma na teh objektih po končani gradnji oziroma rekonstrukciji.

Da lahko upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja vpliv objekta na sosednjo nepremičnino, mora biti ta nepremičnina v vplivnem območju objekta, za katerega se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja.

Ker tožnica ni predložila ekspertnega mnenja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je prvostopni upravni organ njeno pritožbo pravilno zavrgel na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP in je ni štel za stransko udeleženko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Iz določb ZGO-1, ki se nanašajo na udeležbo stranskih udeležencev v postopku, izhaja, da so ti v manj ugodnem položaju kot investitorji, saj morajo okoliščino, da jim gre status stranskega udeleženca, izkazati z zahtevnejšim dokazom glede obsega vplivnega območja, kot ga mora predložiti investitor. Iz navedenih razlogov je treba določbo 82. člena ZUP razlagati v korist osebe, ki želi pridobiti ekspertno mnenje. Po vpogledu v vlogo prizadetih strank tudi sodišče ugotavlja, da so navedbe v njej zadostna podlaga, da se jima omogoči vpogled in preslikavo upravnih spisov, vključno z izročitvijo kopije spornega upravnega dovoljenja (82. in 229. člen ZUP). Ne more biti sporno, da se šele na podlagi podatkov o pogojih predvidene gradnje lahko pripravi ekspertno mnenje po vsebini in v roku, kot je to določeno v 3. odstavku 70. člena ZGO-1. Roka iz 3. in 4. odstavka 70. člena ZGO-1 pa po mnenju sodišča nista prekluzivna roka, kot to zmotno zatrjuje tožnik, temveč učinkujeta od tedaj, ko je bila oseba, ki ekspertnega menja ni predložila k vlogi, na to pomanjkljivost in njeno pravno posledico posebej opozorjena po določbah 67. člena ZUP.