63. člen ZGO-1-UPB1

Tožnika sta ob vpogledu v upravni spis zadeve zahtevala tudi preslikavo (kopiranje) dela dokumentacije. To pravico tožnikoma (kot stranskima udeležencema v upravnem postopku) daje prvi odstavek 82. člena ZUP, upravni organ pa jima jo je z vztrajanjem, da je glede dela dokumentov možen zgolj vpogled v spis, ne pa tudi njihova preslikava, kršil. Ob prejemu kopij zahtevane dokumentacije (ne glede na predhodni pregled upravnega spisa) sta se tožnika upravičeno zanašala, da so te istovetne izvirniku spisovne dokumentacije v zadevi, na tej predpostavki pa sta se tudi pripravila na ustno obravnavo. V položaju, ko se je na slednji izkazalo, da prejete kopije niso istovetne izvirniku dokumentacije, je upravni organ s tem, ko je ustno obravnavo (ob nasprotovanju tožnikov) kljub temu izvedel, nedopustno posegel v pravico tožnikov, da kot stranska udeleženca uveljavita in zavarujeta svoje pravice v postopku, ter kršil njuno pravico do izjave. Tožnika sta imela za predložitev dokazov v zvezi z njunim nasprotovanjem gradnji dejansko na razpolago največ 8 dni. Tako omogočen rok je bistveno krajši, kot ga je za primernega v zadevi štel in določil že prvostopenjski organ (sam ta je d

Tožnica je zoper sodbo tega sodišča I U 251/2012 z dne 22. 6. 2012, ki po ugotovitvi Ustavnega sodišča v odločbi U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015 temelji na protiustavnem Odloku, za zavarovanje svojih pravic v postopku vložila ustavno pritožbo, zato učinkuje razveljavitev Odloka tudi na odločitev v tej zadevi.

Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.

Ugotavljanje istovetnosti podpisa je delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Tega dokaza oziroma drugega dokaza, ki bi dokazoval, da sporne vročilnice ni podpisal on (na primer zaslišanja priče, ki bi potrdila, da je sporno vročilnico podpisala ona), pa tožnik ni predlagal.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, v tej odločbi pa pravica oziroma obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Zaradi vprašanj, ki so zastavljena na splošni in načelni ravni in zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem, revizija ni dovoljena.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, v tej odločbi pa pravica oziroma obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Zaradi vprašanj, ki so zastavljena na splošni in načelni ravni in zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem, revizija ni dovoljena. Revident s pavšalno navedbo glede posega v okolje in njegovo lastninsko pravico, ne da bi obrazložil, zakaj izdaja gradbenega dovoljenja zanj predstavlja zelo hude posledice, ter to tudi izkazal, zahtevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v vseh vabilih za ustne obravnave, razpisane za 15. 6., 11. 7., 17. 8. (ogled) in 10. 10. 2011, opozorjen na možnost pisne izjave, kot to določa drugi odstavek 63. člena ZGO-1. Tožnik je svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov opravičil za 11. 7. (obravnava ni bila opravljena, pred tem tudi ne 15. 6.) in za 10. 10. 2011, ko je upravni organ kljub temu glavno obravnavo opravil ter istega dne tožniku poslal zapisnik s pozivom, da se v zadevi izjavi. Tožnik je svoje pripombe glede načrtovane gradnje podal v vlogah z dne 17. 8. in 27. 10. 2011, v vlogi z dne 24. 9. 2011 pa je zapisal pripombe glede opravljenega ogleda, saj mu je upravni organ tudi o tem poslal zapisnik. Navedeni potek postopka kaže, da je imel tožnik kot stranski udeleženec v postopku vse možnosti za zavarovanje svojih pravic in pravnih interesov, kar je tudi izkoristil. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se odloča o dopustnosti gradnje na podlagi prikaza v PGD in ne z ogledom. To velja tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko gre za t. i. legalizacijo objekta, zgrajenega pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

Tožnica je bila s tem, ko je bilo vabilo na ustno obravnavo vročeno pooblaščenki za vročitev (in s tem tožnici) en mesec pred obravnavo, dovolj zgodaj obveščena o zadevi oz. o ponovnem vodenju postopka za isto gradnjo, o naroku in o možnosti seznanitve s projektno dokumentacijo. Če tožnica, ki živi v ZDA, kljub takemu vabljenju iz opravičljivih razlogov (bolezni) ni mogla zagotoviti svoje osebne udeležbe na obravnavi oz. pred tem osebne seznanitve z dokumentacijo, bi svoje pravice lahko zavarovala tako, da bi za zastopanje v postopku pooblastila drugo osebo.

Opustitev ustne obravnave ni uvrščena med kršitve iz 2. odstavka 237. člena ZUP, ki se jih v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka (absolutne bistvene kršitve). Zato je treba preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Po določbi 1. odstavka 9. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. To pomeni, da se lahko upravni organ pri odločanju na podlagi navedene zakonske določbe opre le na dejstva in dokaze, glede katerih se je stranka lahko v postopku ustrezno izjasnila. Vendar pa ZUP ne določa načina, na katerega mora organ stranki zagotoviti to možnost. Presoja, ali se je stranka v postopku lahko izjasnila o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah, je torej v največji meri odvisna od konkretnih okoliščin obravnavane zadeve.

Predlagana začasna odredba bi bila eventuelno mogoča v primeru oviranja upnikove pravice, kot je opredeljena v predlagani začasni odredbi, ne more pa takšna začasna odredba nadomestiti soglasja stranke v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.