UPRS Sodba I U 915/2016-7

Tožba se zavrne.

1Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je na podlagi 16. člena Zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZPKEU) in 34.c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) zavrnila tožničino zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica odgovorni projektant arhitekture.

2V obrazložitvi navaja, da je ugotovila, da je tožnica slovenska državljanka, zato ne izpolnjuje pogojev za izdajo odločbe na podlagi ZPKEU. Meni, da je priznavanje poklicne kvalifikacije postopek, v kateri posamezna država članica, ki ni država, v kateri se je nekdo usposabljal za opravljanje določenega poklica, ugotavlja usposobljenost državljana EU, EGP in Švicarske konfederacije ali tretjih držav za opravljanje konkretnega reguliranega poklica na njenem ozemlju, in se sklicuje na 2. člen ZPKEU. Za slovenske državljane je zavezujoča slovenska zakonodaja, pri čemer so pogoji za projektanta določeni v 28. členu ZGO-1.

3Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi odločbe navaja, da ni pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da ZPKEU za slovenske državljane ne velja. Kljub temu pa tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, saj ne izkazuje, da bi v kateri od držav pogodbenic pridobila poklicne kvalifikacije. Poudarja, da so dokazila o formalnih kvalifikacijah le eden od elementov postopka priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki so celota poklicne, strokovne oz. univerzitetne izobrazbe in poklicne usposobljenosti, ki jo kandidat pridobi po programih izobraževanja in usposabljanja v EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, na podlagi katerih je pridobil pravico do opravljanja določenega poklica oz. dejavnosti in se izkaže s potrdilom o kompetenci, spričevalom o uspešno dokončanem srednješolskem programu in diplomo, ki potrjuje uspešno dokončano šolanje, kot tudi morebitne poklicne izkušnje, pridobljene pri opravljanju poklica oz. dejavnosti v EU, EGP ali Švicarski konfederaciji (2. točka 5. člena ZPKEU). V RS pridobi pravico do opravljanja reguliranega poklica odgovorni projektant arhitekture, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt oz. najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih (drugi odstavek 45. člena ZGO-1, veljavnega na dan izdaje odločbe). Pogoje za vpis v imenik in pridobitev statusa pa urejata 126. in 128. člen ZGO-1 ter členi 34. č) in 34. d) ZGO-1, ko gre za priznavanje kvalifikacij. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje poklicne kvalifikacije, kot tudi ne pogojev za vpis po določilih slovenske zakonodaje.

4Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi opisuje tri sisteme priznavanja poklicnih kvalifikacij in tri vrste vlog v Sloveniji in sicer avtomatično priznavanje na podlagi usklajenih minimalnih pogojev usposobljenosti, priznavanje poklicnih izkušenj in priznavanje po splošnem sistemu. Zakonodaja avtomatičnega priznavanja poklicne kvalifikacije za državljane RS po ZPKEU ne priznava in poteka zgolj po splošnem sistemu, ki zahteva določene izkušnje (tri do sedem let ali več) s posameznega strokovnega področja, ter zahteva tudi dodatno preverjanje znanja in izpolnjevanja še več drugih zahtev. S to tožbo podaja zahtevo, "da naslovni organ uredi vse, kar je potrebno in skladno s svojo pristojnostjo, da se z uveljavljanjem Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES v praksi odpravi kršenje 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker zgolj migranti v RS ne morejo imeti dodeljenih več pravic, kot to velja za državljane RS, ker so z navedeno direktivo pred degradacijo stroke in strokovnosti varovani vsi poklici razen zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, veterinarji, farmacevti, babice in arhitekti, in ker imajo vsi koristniki uslug tako v Sloveniji kot v EU od navedenih poklicev pravico do popolne in 100% kvalitetne in strokovne obravnave brez pridržkov, ki naj bi se nanašali izključno na ponudnike storitev, katerim je avtomatično priznana poklicna kvalifikacija na podlagi direktive". Podrejeno predlaga sprejem zakonodaje v RS skladno z direktivo, ki se mora prilagoditi tako, da do kršitev 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v praksi ne bo prihajalo.

5Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi odločbe podal pravilne razloge za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njegovi obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica pri toženki vložila zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica odgovorni projektant arhitekture. Vlogi je priložila kopijo potrdila o diplomiranju in pridobitvi strokovnih naslova univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture z dne 8. 7. 2011 in magistrica inženirka arhitekture z dne 26. 10. 2011 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter kopijo diplome Tehniške fakultete Univerze v Mariboru o priznani višješolski izobrazbi in pridobljenem naslovu inženir gradbeništva z dne 26. 11. 1990.

9Sodišče pritrjuje toženki, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije po ZPKEU že zato, ker ne zatrjuje, da bi ji bila priznana poklicna kvalifikacija v eni od držav pogodbenic (EU, EGP ali Švicarski konfederaciji). Vlogi za priznanje poklicne kvalifikacije je priložila zgolj izkaz glede opravljenih študijskih obveznostih v Republiki Sloveniji, kar pa ne dokazuje, da je pridobila poklicno kvalifikacijo oziroma bi ji bila priznana poklicna kvalifikacija v eni od držav pogodbenic.

10Sprejem ZPKEU je posledica uskladitve slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, in sicer Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Iz (1) točke preambule navedene direktive izhaja, da je njen cilj odprava ovir za prost pretok oseb in storitev med državami članicami. To za državljane držav članic vključuje zlasti pravico, da kot samozaposlene ali zaposlene osebe opravljajo poklic v državi članici, ki ni država, v kateri so pridobili svoje poklicne kvalifikacije. Iz (12) točke preambule direktive pa izhaja, da ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij v državah članicah, ki so bile pridobljene v drugih državah članicah.

11Namen sprejetja navedene direktive in posledično ZPKEU je torej v tem, da olajša mobilnost strokovnjakov na notranjem trgu in omogoči državljanom držav pogodbenic opravljanje poklica v državi pogodbenici, ki ni država, v kateri so pridobili poklicne kvalifikacije.

12Ta namen s priznanjem poklicne kvalifikacije tožnici, ki ni pridobivala poklicnih kvalifikacij izven Republike Slovenije, ne bi bil dosežen.

13Tožnica, ki ne navaja, da bi v kateri od držav pogodbenic pridobivala poklicne kvalifikacije oziroma da bi jih pridobivala v tretjih državah, pa bi ji bile v eni od držav pogodbenic priznane, zato ne more zahtevati, da se ji ta v prizna v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZPKEU. S tem je popolnoma v enakem položaju z vsemi ostalimi državljani Republike Slovenije, držav pogodbenic in tretjih držav, ki so v Republiki Sloveniji zaprosili za priznavanje poklicnih kvalifikacij, pa jim poklicna kvalifikacija ni bila priznana še v nobeni od držav pogodbenic.

14Zato tudi ne more uspešno izpodbijati ureditve, ki naj bi bila v nasprotju z direktivo in členom 14 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj za državljane Republike Slovenija ne bi priznavala avtomatičnega priznavanja poklicne kvalifikacije.

15Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.