228. člen ZGO-1-UPB1
(uskladitev opravljanja projektantskih storitev z zakonom)
(1)Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev ali v posebni imenik odgovornih projektantov v skladu z določbami ZGO, izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu za tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerimi so opravili posebni del strokovnega izpita.
(2)Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture.
(3)Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja krajinsko arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov krajinske arhitekture.
(4)Šteje se, da oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture ali načrtov krajinske arhitekture, izpolnjuje tudi pogoje za izdelovanje ustrezne prostorske dokumentacije.
(5)V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o strokovnem izpitu, odloča minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve ter o tem izda sklep.
(6)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se tudi šteje, da posameznik, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta v skladu s tretjim odstavkom 28. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) ali je pred tem datumom kot poklic opravljal dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona, izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu, če je pred dnem uveljavitve tega zakona, pri pristojni inženirski zbornici vložil zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov iz tretjega odstavka 100.e člena ZGO in se je v ta imenik tudi vpisala ter v roku petih let po vpisu opravila dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.
- VSRS Sklep I Up 745/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes,
- UPRS sodba I U 862/2010Upravno sodišče RS · 2011
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente izpitne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed kriterijev iz Pravilnika.
- UPRS sodba III U 333/2010Upravno sodišče RS · 2011
Ker tožnik zahtevanega dopolnilnega izpita po 100.e členu ZGO po vpisu v imenik ni opravil, po preteku zakonskega roka petih let po vpisu v imenik, prenehal izpolnjevati pogoje za vpis v imenik odgovornih projektantov.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
9 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 1. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 745/2011Vrhovno sodišče RS · 5. 1. 2012
ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes,
- UPRS sodba I U 862/2010Upravno sodišče RS · 25. 8. 2011
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente izpitne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed kriterijev iz Pravilnika.
- UPRS sodba III U 333/2010Upravno sodišče RS · 17. 6. 2011
Ker tožnik zahtevanega dopolnilnega izpita po 100.e členu ZGO po vpisu v imenik ni opravil, po preteku zakonskega roka petih let po vpisu v imenik, prenehal izpolnjevati pogoje za vpis v imenik odgovornih projektantov.
- UPRS sodba I U 384/2010Upravno sodišče RS · 2. 6. 2011
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente oziroma značilnosti pisne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed prej navedenih kriterijev iz 23. člena Pravilnika. Šele na takšni oceni bi lahko temeljila negativna ocena pisnega dela dopolnilnega strokovnega izpita.
- UPRS sodba I U 918/2010Upravno sodišče RS · 3. 2. 2011
Posredno sklepanje ne more biti podlaga za zanesljivo ugotovitev o vrsti izdelanega načrta, ampak pomeni le določeno stopnjo verjetnosti, da tožnik dejansko ni izdelal načrta s področja gradbenih konstrukcij oz. drugega gradbenega načrta. Tudi sklicevanje na določbo Družbenega dogovora prav tako ni dokaz, da je tožnik dejansko izdelal načrt regulacije vodotoka z vidika zahtev načrta s področja gozdarstva ne pa kot načrta gradbene konstrukcije. Odgovor na vprašanje, v katero kategorijo spada načrt, ni stvar izdelovalca načrta, ampak njegove vsebine.
- UPRS sodba U 2009/2008Upravno sodišče RS · 15. 4. 2010
Določba 23. člena pravilnika postavlja okvire, v katerih izpitna komisija preveri (oceni) kandidatovo usposobljenost za samostojno opravljanje inženirske storitve in obvladovanja oziroma poznavanja pravil s področja arhitekturne stroke. Vsakršne drugačne zahteve oziroma pričakovanja izpitne komisije, ki v tej določbi nimajo podlage, zato ne morejo biti uporabljena kot relevantna okoliščina pri ocenjevanju (ne)uspešnosti opravljanja izpita.
- UPRS sodba I U 390/2009Upravno sodišče RS · 15. 4. 2010
Ker v obravnavani zadevi ne gre za primer iz prehodne določbe 1. odstavka 218. člena ZGO-1, bi moral tožnik za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja gradbene stroke s pooblastili za odgovornega projektanta zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in odgovornega vodjo del zahtevnih objektov, kot je navedel v svoji vlogi, izpolnjevati pogoje, ki jih za ta dela določa ZGO-1 v svojih preostalih (ne prehodnih) določbah.
- UPRS sodba I U 347/2009Upravno sodišče RS · 17. 9. 2009
Določbi 1. odstavka 228. in 1. odstavka 230. člena ZGO-1 pomenita izjemo od sicer predpisanih pogojev za odgovorno vodenje del iz 77. člena ZGO-1 in za odgovornega projektanta posamezne vrste načrtov iz 45. členu ZGO-1.
- UPRS sodba U 680/2006Upravno sodišče RS · 26. 2. 2008
Tehnik (ali inženir) izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po določbah 100.e člena ZGO v povezavi z 228. členom ZGO-1, če se vpiše v posebni imenik odgovornih projektantov (za kar mora izpolnjevati ustrezne pogoje, med drugim mora opraviti tudi strokovni izpit po prejšnjih predpisih) in če v petih letih po tem vpisu opravi dopolnilni strokovni izpit za projektanta.