101. člen ZGO-1-UPB1

Že sama namembnost objekta, hotelska stavba, na katero se nanaša tožničina zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, ne kaže, da gre za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki bi bil lahko deležen drugačnega obravnavanja kot vse ostale novogradnje oziroma rekonstrukcije, in ki se lahko izvajajo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Objekt, ki je zgrajen zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče oziroma za zmanjšanje posledic le teh, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in ga tudi pridobi. Vzrok nesreče je, po presoji sodišča, lahko tudi človeški dejavnik.

Definicija pojma enostanovanjska stavba izhaja iz več zakonov. Iz vseh zakonov pa je mogoče nedvomno ugotoviti, da pomeni pojem enostanovanjska stavba stavbo, sestavljeno samo iz ene funkcionalne enote, ki predstavlja stanovanje.

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila. Z navedbami izražata le svoje nestrinjanje z izdanim uporabnim dovoljenjem za enostanovanjsko stavbo in z zakonsko ureditvijo pogojev njegove izdaje, kar pa ni vsebina tega spora. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Posledice, ki jih revidenta navajata (uporaba njunega zemljišča za dostop do gradnje), niso posledice izpodbijanega akta, s katerim jima ni priznano upravičenje oziroma pravni interes za uveljavljanje ničnosti oziroma obnove postopka izdaje uporabnega dovoljenja, niti niso posledice drugim osebam izdanega uporabnega dovoljenja. Dostop do objekta se namreč ne določa in ne ureja z uporabnim dovoljenjem, ampak z dovoljenjem za gradnjo (gradbenim oziroma pred tem lokacijskim dovoljenjem). Ker na podlagi izpodbijanega akta niti na podlagi uporabnega dovoljenja ne morejo nastati posledice, ki jih revidenta navajata, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

V obravnavani zadevi je za odločitev bistvena ugotovitev, da obnovljeni podporni zid ne predstavlja nadomestitve prvotnega opornega zidu. Zato ni relevantno vprašanje, ali je bil prvotni podporni zid zgrajen zaradi preprečitve oz. odvrnitve naravne ali druge nesreče oz. njenih posledic.

Sanacije stanovanja po požaru ni mogoče obravnavati kot gradnjo iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak kot poseg, ki ga urejajo določbe o vzdrževanju objekta (če gre le za obnovo pogorelega stanovanja v smislu točke 10.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) oziroma o rekonstrukciji objekta (če obnova presega okvire iz citirane točke). Za rekonstrukcijo mansardnega stanovanja mora revidentka pridobiti gradbeno dovoljenje, ki bo potem podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja.

Tožena stranka je pravilno zaključila, da zgrajeni oporni zidovi predstavljajo nelegalno gradnjo. Tožnik je namreč zapisnik o inšpekcijskem pregledu podpisal brez pripomb, za svoje trditve, da oporni zidovi predstavljajo neskladno gradnjo, saj je bilo zanje izdano gradbeno dovoljenje, pa tekom postopka ni predložil nobenih dokazov. Tožbena trditev, da je tožnik betonski podporni zid zgradil zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč, nima podlage v podatkih upravnega spisa, pa tudi sicer lahko objekt, zgrajen z navedenim namenom, ostane kot stalen objekt le, če investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.

V obravnavanem primeru gre za neskladno gradnjo in spremembe, ki so nastale med njo, so vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev. Sama notranja razporeditev prostorov res še ne pomeni spremembe pogojev gradbenega dovoljenja, vendar v primeru, če drugačna razporeditev prostorov pomeni spremembo zmogljivosti objekta (večje število enot), ima to za posledico neskladnost z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva iz pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato stanovanjska hiša, še manj pa posamezno stanovanje, ne more biti deležna drugačnega obravnavanja kot vse ostale novogradnje oziroma rekonstrukcije, ki se lahko izvajajo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu. Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali vojni požig pastirskih stanov sodi med druge nesreče po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 in zato za njihovo obnovo gradbeno dovoljenje ni potrebno, mogoč že z branjem zakonskega teksta četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki zaradi jasne dikcije ne rabi dodatne razlage, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, ampak morajo biti za njihovo izkazanost podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.

Tožnik se lahko sklicuje na rekonstrukcijo le v primeru predhodno legalno zgrajenega starega opornega zidu. Priznati in se nanje sklicevati je namreč mogoče le posege na legalno zgrajenih objektih. Ali mora investitor za gradnjo objekta imeti gradbeno dovoljenje ali ne, je osrednje vprašanje inšpekcijskega postopka, ki se vodi zaradi nelegalne gradnje. Ker je ugotavljanje obstoja te obveznosti samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost gradbenega inšpektorja v inšpekcijskem postopku, gre z vidika vodenja postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za predhodno vprašanje. Soglasje kot izjava volje ni trditev o pravno pomembnem dejstvu, zato ga stranka ni dolžna posebej obrazlagati in navajati dokazov.

Pri odločanju o zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja na podlagi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 je bistvenega pomena poleg ostalih zahtevanih pogojev ugotoviti tudi obstoj naravne oziroma druge nesreče ter presoditi, ali je bil objekt potreben (to je zgrajen) zaradi naravne ali druge nesreče, ki je neposredno grozila, oziroma ali je bil potreben zato, da se preprečijo ali zmanjšajo njene posledice (tretji odstavek 1. člena ZGO-1). Upravni organ zato po presoji sodišča ni pravilno uporabil materialnega prava, ko je zaključil, da podporna konstrukcija ne predstavlja objekta iz tretjega odstavka 1. člena ZGO-1, ker zdrsa zemljin ni mogoče šteti za nesrečo, ki bi bila neodvisna od investitorjevih oziroma človeških ravnanj in volje. Obravnavana določba namreč ne izključuje uporabe določb ZGO-1 le v primeru naravnih nesreč, pač tudi v primeru ostalih, t.i. drugih nesreč, vzrok katerih je lahko po presoji sodišča tudi človeški dejavnik. Namen citirane določbe je omogočiti hitro in učinkovito ukrepanje v primerih, ko zaradi (naravne ali druge) nesreče grozi nastanek škode. Zato pri presoji, ali za nek objekt veljajo določbe ZGO-1, vzrok nesreče in odgovorna oseba nista pomembna.</p