209. člen ZZZDR-UPB1

Odločitev o spremembi skrbništva, s katero center za socialno delo razreši prejšnjega skrbnika in imenuje novega (prim. 220. člen ZZZDR), je enotna (ena) odločba, zato ne more postati dokončna in pravnomočna le v enem delu (v delu, v katerem je prejšnji skrbnik razrešen dolžnosti), v drugem (v katerem je imenovan nov skrbnik) pa ne. Drugačna razlaga bi dopuščala položaje, ko bi bila oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost in ji je bil skrbnik iz tega razloga že imenovan, začasno brez skrbnika (zakonitega zastopnika). To bi bilo v nasprotju z namenom instituta stalnega skrbništva nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ter določbo 210. člena ZZZDR, skladno s katero skrbništvo preneha šele, če sodišče osebi z odločbo vrne poslovno sposobnost.

V postopku (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, zlasti v primeru kadar ta teče za odvzem poslovne sposobnosti osebi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, mora že pristojni CSD postaviti taki osebi skrbnika.

Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.

Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.

Kot to predvideva 46. člen ZNP, je udeleženec v postopku za odvzem poslovne sposobnosti vedno tudi skrbnik osebe, ki naj se ji takšna sposobnost odvzame. Slednji ima v postopku, kot je predmetni, položaj obveznega in hkrati samostojnega udeleženca, ki ni zastopnik ali pooblaščenec osebe, v zvezi s katero postopek teče, in ki mora biti zaradi varovanja njenega položaja prisoten ne glede na to, ali ima slednja v postopku pooblaščenca, in ne glede na dolžnosti, ki jih ima (v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZNP) v tem oziru tudi samo sodišče.

Tožena stranka je upoštevala samo izvedensko mnenje, ki ji ga je priložilo sodišče, ne pa tudi okoliščin, dejstev, argumentov in dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v upravnem postopku, kot sta mnenji obeh centrov za socialno delo, ki sta bila v stiku s tožnico, o tem, da je tožnica sposobna zastopati svoje interese v postopkih, ter da je uspešno in samostojno podajala pravne vloge v pravnih postopkih. Zato je tožnica imela zgolj navidezno možnost, da se je lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Položaj skrbnice za posebni primer v tem postopku je bil primerljiv s položajem začasnega skrbnika, ki ga postavi sodišče osebi, zoper katero se začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Ker je v obravnavanem primeru postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti končan in je tožeča stranka postavljena pod skrbništvo, je s postavitvijo stalnega skrbnika odpadla potreba, da ga v tej pravdi zastopa skrbnica za posebni primer.

Nasprotni udeleženec ni bil pravilno zastopan, saj so si v navzkrižju interesi CSD X (kot predlagatelja postopka) in CSD X (kot začasnega skrbnika nasprotnega udeleženca).

Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Sodišče mora v izreku sklepa (vsaj) okvirno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati, center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira.

Razen v posebnih okoliščinah je zaslišanje udeleženca obligatorno, ne glede na to, ali predlaga svoje zaslišanje ali ne (47. čl. ZNP). Posebne okoliščine, zaradi katerih se osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ne zasliši, mora sodišče posebej utemeljiti, če je njeno zaslišanje opustilo.

Predlagatelj si je v obravnavanem postopku prizadeval doseči odvzem poslovne sposobnosti, medtem ko bi si skrbnik varovanke glede na njeno izraženo nasprotovanje predlogu za odvzem poslovne sposobnosti moral prizadevati za njegovo zavrnitev. Funkciji predlagatelja in skrbnika sta imeli oz. bi vsaj morali imeti v konkretnem primeru nasprotujoča si cilja. S tem ko je obe funkciji opravljal isti organ in to celo po isti fizični osebi, ni bila zagotovljena nepristranskost začasne skrbnice, koristi in interesi varovanke so bili iz tega razloga vprašljivo zavarovani, zastopanje nasprotne udeleženke pa zato nepravilno.