VSL sklep I Cp 2753/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30.6.2016 odločilo, da se A. A. delno odvzame poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki (dajanje pooblastil, vlaganje tožb, pritožb, pripravljalnih vlog in drugih pravnih sredstev, …).

2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Pojasnjuje, zakaj naj bi bila nesprejemljiva obrazložitev izpodbijanega sklepa. Ta naj bi posegal v osnovne človekove pravice in poglobil kratenje teh pravic iz leta 2001. Pojasnjuje, da nima več dostopa niti do Bpp. Omenja, kaj se je dogajalo v letu 2001 in kaj potem v nadaljevanju. Ne drži, da bi on povzročil pravdne stroške v višini preko 10.000,00 EUR. To naj bi bila posledica zvijačnega delovanja odvetnika B. B. V nadaljevanju poudarja, zakaj ni moč slediti ugotovitvam izvedenca C. C. Poudarja, da ni nobenega sprožilnega mehanizma po mami. Njegova sestra naj bi kot maščevalni ukrep prodala takrat takoj z njegovim nestrinjanjem še njegov delež hiše. Nikoli se ni izgubljal v svojih informacijah in se tudi sedaj ne. V raznih zadevah je izpostavljal oziroma se pritoževal čez nizke standarde in zavlačevanje. Sodišča in Bpp služba mu intenzivno v zadnjem času onemogočajo priti do rešitve. Ugotovitev „dokazovanje pravic samo po sebi, tudi za ceno ugleda in materialnega stanja“ naj bi kazala tudi o stanju duha v naši državi. Ne drži, da naj bi šlo pri njem za bolezensko nezaupljivost. Ni osnove, da bi z njegovim dopisom sodišču, glede na zavajajoče vabljenje s strani izvedenke, bilo kaj narobe, ob vabljenju danes na jutri. Pregleda z dne 24.1.2014 se ni udeležil le zato, ker naj ne bi pridobil dovolj dokumentacije. Poudarja, zakaj ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje iz pete strani obrazložitve, češ, da ni sprejemal sodnih rešitev. Ne drži, da bi on v ponovnih pripombah zahteval pravno usposobljenega izvedenca. Postopek proti njemu naj bi očitno potekal zato, ker ima vloženo tožbo zoper odvetnika B. Sodišče je pristransko in v svojem načinu obrazlaganja sledi povsem obema izvedencema. Nobene besede od obeh izvedencev ni, kakšne dokaze je on v postopkih predlagal, niti analize oziroma metode odvetnikov. Ne drži, da naj bi on na naroku povedal, da leta 1991 ni hotel vzeti 1/6 hiše J. Sodišče ni nevtralno, saj mu mama nikoli ni ponujala česa takega. Mag. D. D. naj bi mu ponujal, da mu bo uredil penzijo in kako fino mu bo, ko mu bo skrbnik urejal ekstremno veliko število odprtih postopkov. Pojasnjuje, zakaj glede na ugotovitve izvedenca ni mogel zboleti za shizofrenijo. Razen malenkosti odprtih zadev ni več. Gre za to, da mu preprečuje postopke rešiti sodišče in vložena druga opravilna. Izvedenca sploh ne zanimajo vzroki. Sodišče naj bi šlo enostavno mimo obrazložitve, dokazov in ugovorov iz njegovih vlog. Obrazložitev glede veljavnosti mnenj je cirkularni argument. Zapis sodišča na deseti strani, češ da pritožnik ne zanika odločilnih dejstev v sodnih postopkih o nastali škodi, občutkih zlorabi, zarote in špekulacij in itd., je neobrazloženo. V svojim pripombah na mnenje E. E. je jasno in odločno zanikal, da bi bil kverulant. Ne strinja se z razlogi, zakaj sodišče ni zaslišalo mag. D. D. Ugotovitev na enajsti strani, češ da je izvedenec podatek 35 let starosti izpostavil kot verjeten datum, nima sodišče na kaj nasloniti. Tudi zapis sodišča češ da sta oba izvedenca popolnoma neodvisna in nepristranska že zaradi dejstva, ker ju je izbralo samo, je cirkularni argument. Čeprav sodišče zatrjuje, da je zanj važno le zadnje stanje, zapiše, da sta izvedenca na podlagi starih stanj iz njegovih pisanj iz leta 2005 ugotovila njegovo sedanje stanje duševne bolezni. Ugotovitev, da naj bi bili mnenji ne le skladni, ampak tudi jasni, ne more pomeniti, da ustrezata dejanskemu stanju. V nadaljevanju se sklicuje na to, kaj se lahko doseže z metodo ponavljanja stalno istega. Dedni postopek po materi ni zanj noben sprožilni dogodek, kar je bilo v njegovih vlogah vse pojasnjeno. Izpostavlja, katere ugotovitve sodišča, podane na dvanajsti strani, naj bi bile napačne in zakaj. Sodišče naj pove, kakšne shizofrene znake naj bi on kazal na obeh narokih. Če bi bilo sodišče nepristransko, bi glede problema, ki ga izpostavlja, ustrezno zaslišalo izvedenca. V nadaljevanju navaja, zakaj ugotovitev sodišča, češ da napada celotno sodstvo ter državo kot celoto, ne drži. Pojasnjuje, zakaj se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, češ da neuspehe prevrača izključno na pravne strokovnjake. Ne drži, da on ne bi želel iti na pregled. Mnenji sta si v nasprotju, saj naj bi se po novi varianti shizofrenija pojavila celo prej kot kverulantstvo. Ves čas je prosil sodišče za rešitev v paketu oziroma za hitro rešitev. Opozarjal je na zlorabo prava. Če mu višje sodišče že ne bo pritrdilo in če bi zadevo vrnilo na sodišče, potem naproša, da odredi, da psihiatri podajo mnenje o njegovi knjigi, vezani na FF. Glede obtožb o širjenju sovraštva na vse institucije poudarja, da to ne drži. Mislil je na to, da se kakšno izboljšavo naredi v zakonih. Poudarja, da se institut opravilne sposobnosti zlorablja, saj njegovi postopki ne trajajo zgolj deset let zaradi njega, ampak kasneje predvsem zaradi B. B. vključenosti vanje.

3Center za socialno delo L. na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (glej 4. in 5. stran) omenja ugotovitve v postopku angažirane izvedenke E. E., da se nasprotni udeleženec ni sposoben samostojno zastopati na sodišču, da zaradi blodnjave motnje, kverulantske paranoje, ni sposoben samostojno opravljati procesnih dejanj in da ni zmožen razumeti pomena pravnih postopkov (podanih tožb, pritožb, pomen pooblastil) kot tudi pomena vloženih pravnih sredstev na sodišča in na morebitne druge institucije. Kakor je to razvidno iz nadaljnje obrazložitve (glej strani 8 – 10 izpodbijanega sklepa), naj bi do podobnih ugotovitev prišel tudi drugi v postopku postavljeni izvedenec mag. D. D. Sklicujoč se na obe omenjeni mnenji sodišče prve stopnje zaključuje,(1) da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti zase in svoje pravice v vseh aktivnostih, povezanimi s sodnimi postopki (zaradi česar naj bi bil podan razlog za delni odvzem poslovne sposobnosti).

6Kot to predvideva 46. člen ZNP,(2) je udeleženec v postopku za odvzem poslovne sposobnosti vedno tudi skrbnik osebe, ki naj se ji takšna sposobnost odvzame.(3) Slednji ima v postopku, kot je predmetni, položaj obveznega(4) in hkrati samostojnega udeleženca, ki ni zastopnik ali pooblaščenec osebe,(5) v zvezi s katero postopek teče, in ki mora biti zaradi varovanja njenega položaja(6) prisoten ne glede na to, ali ima slednja v postopku pooblaščenca, in ne glede na dolžnosti, ki jih ima (v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZNP) v tem oziru tudi samo sodišče.(7)

7Iz prvega odstavka 209. člena ZZZDR(8) resda izhaja, da CSD osebi, zoper katero se je začel postopek, kot je predmetni, zgolj „po potrebi“ postavi začasnega skrbnika. Vendar si je težko predstavljati, da v konkretnem postopku, ki teče prav zaradi odvzema (opravilne) sposobnosti v zvezi z nastopanjem v sodnih postopkih, in spričo lastnega zaključka sodišče prve stopnje (ki temelji v prvi vrsti na ugotovitvah v postopku angažiranih izvedencev), da oseba (nasprotni udeleženec) na tem področju ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, ne bi bil angažiran skrbnik, ki bi zanje skrbel v okviru samega postopka odločanja o takšnem predlaganem odvzemu. V določenih postopkih delnega odvzema opravilne sposobnosti takšna postavitev mogoče res ni potrebna (če je oseba sposobna nastopati v postopku in braniti svoje interese/pravice, predlog za odvzem pa se nanaša na druga področja), kar pa zaradi vsega predhodno navedenega ne more veljati za konkretni postopek.(9) Zaradi njunih različnih vlog (funkcij) v postopku(10) tega v ničimer ne spremeni niti okoliščina, da je imel nasprotni udeleženec v postopku na prvi stopnji pooblaščenko, niti da je CSD(11) sprva postavljenega začasnega skrbnika kasneje razrešil. Te okoliščine sodišča prve stopnje ne opravičujejo, da (najkasneje potem, ko je glede zmožnosti nasprotnega udeleženca, da sam poskrbi za svoje pravice v predmetnem postopku, prišlo do zaključkov, kot jih podaja v izpodbijanem sklepu) ni poskrbelo za vstop in sodelovanje skrbnika v postopku. Upoštevaje določbe 211. in 212. člena ZZZDR lahko namreč tudi organ, pred katerem teče postopek, takšni osebi (kadar je to potrebno za varstvo njenih pravic in koristi) postavi skrbnika za poseben primer.

8Ker bi moral zaradi ščitenja pravic in interesov nasprotnega udeleženca v predmetnem postopku nastopati skrbnik (za kar je (bilo) dolžno sodišče prve stopnje poskrbeti), je bilo potrebno pritožbi ugoditi,(12) izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP(13) v zvezi s 37. členom ZNP).

9V novem postopku naj sodišče prve stopnje primarno poskrbi, da bo v njem kot udeleženec nastopal tudi (nasprotnemu udeležencu postavljeni) skrbnik. Da bo temu tako, lahko v skladu z 209. členom ZZZDR od pristojnega CSD (ponovno) zahteva postavitev začasnega skrbnika,(14) ali pa naj z ozirom na določbe 211. in 212. člena ZZZDR nasprotnemu udeležencu samo postavi skrbnika za poseben primer (ki bo to funkcijo opravljal do pravnomočnega zaključka postopka). Po postavitvi skrbnika pa naj ponovno izvede predvideni postopek(15) in odloči o predlogu.

-------------

Op. št. (1): Glej 14. in 15. stran izpodbijanega sklepa.

Op. št. (2): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (3): Glej Dragica Wedam-Lukić : Nepravdni postopek – zakon s komentarjem (Dragica Wedam-Lukić in Ada Polajnar Pavčnik), ČZ Uradni list SR Slovenije, 1989, str. 51.

Op. št. (4): Glej npr. VSL sklep II Cp 2167/2016 z dne 14.12.2016.

Op. št. (5): Skrbnikova naloga/vloga (za razliko od pooblaščenčeve/zastopnikove) ni v nadomeščanju dejanj osebe, glede katere se postopek vodi. Slednji nastopa kot samostojni udeleženec in procesna dejanja opravlja v svojem imenu.

Op. št. (6): Oziroma težo posega, ki ga (delni) odvzem poslovne sposobnosti predstavlja.

Op. št. (7): Skrbnik za razliko od sodišča v takih primerih ni „obremenjen“ z nalogo o zadevi (tudi) odločiti.

Op. št. (8): Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (9): Ko gre zaradi suma o nezmožnosti razumevanja (in posledičnem škodovanju samemu sebi) za odločanje o omejitvi temeljnih pravic in svoboščin, ki zadevajo nastopanje v sodnih postopkih.

Op. št. (10): Glej opombo št. 5.

Op. št. (11): In sicer ob oceni oziroma ugotovitvi (ki je v nasprotju z ugotovitvami v postopku angažiranih izvedencev), da lahko nasprotni udeleženec v predmetni zadevi sam zastopa svoje koristi, pravice in interese ter da začasnega skrbnika ne potrebuje (glej odločbo z dne 15.10.2015).

Op. št. (12): Do pritožbenih očitkov se zato to sodišče ni opredeljevalo.

Op. št. (13): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (14): Pri čemer naj v primeru negativne odločitve zoper njo uporabi (vsa za to) predvidena pravna sredstva.

Op. št. (15): In pri tem upošteva zahteve, ki jih postavlja 48. člen ZNP.